Instituti
Integriteta
Kaj je integriteta?
Integriteta je celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost.
Oseba z integriteto je oseba, ki govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom. Družba z integriteto je družba, ki jo sestavljajo osebe z integriteto.
Organizacija z integriteto je organizacija, ki ima zaposlene osebe z integriteto, obenem pa deluje skladno z etičnimi normami, zapisanimi v etičnih kodeksih organizacij, in veljavnim pravom.
Mehanizem za ugotavljanje stopnje integritete ter orodje za krepitev integritete posamezne organizacije je načrt integritete.
Zakaj integriteta?
Družba z integriteto ima dobro vzpostavljen sistem za zaznavanje kršitev. Slednje, če do njih pride, so ne samo hitro zaznane, ampak na podlagi vzpostavljenih mehanizmov tudi ustrezno sankcionirane. Na ta način družba in država delujeta popolnoma v skladu z moralnimi in pravnimi načeli in s tem zagotavljata vse pravice in varnost tako posameznikom, kot organizacijam, ki v njej delujejo.
Če sistem zaznavanja kršitev v družbi ne deluje, se te razširijo, ne da bi družba na njih ustrezno odreagirala. Ko jih družba končno zazna, njihova odprava predstavlja veliko večji strošek, kot bi bil, če bi bile zaznane in sankcionirane pravočasno.
Organizacija z integriteto uživa zaupanje okolja, saj je njeno delovanje transparentno in ves čas skladno s poslanstvom, ki odraža etiko in pravne norme družbe. S tem organizacija pridobi zvestobo zaposlenih, strank in spoštovanje okolja.
Življenje osebe z integriteto je lažje, saj se odloča vedno po enakih merilih. Živi in deluje v skladu z moralnimi in pravnimi normami. Kot taka uživa spoštovanje in ugled okolice.
“Prisotnost integritete pomeni odsotnost korupcije.”
Kršitve integritete
V skladu s 13. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko Komisija za preprečevanje korupcije na svojo pobudo ali na podlagi prijave uvede postopek zaradi suma kršitve integritete uradne osebe. Več o kršitvah integritete in praksi Komisije na tem področju lahko prebereta s likom na spodnji link.
Prekrški
Kot prekršek je opredeljena opustitev dolžnostnega oblikovanja in sprejema načrta integritete za državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode in javne sklade.
Sodna praksa
Upravno sodišče RS se je v sodbi opr. št. I U 289/2018-20 z dne 21. 5. 2019 jasno opredelilo, da iz definicije po 3. točki 4. člena ZIntPK nedvomno izhaja, kaj je integriteta, torej se da tudi logično in razumno sklepati, kaj predstavlja njeno kršitev, to pa je ravnanje, ki je v nasprotju s to opredelitvijo, zaradi česar bi bila posebna razlaga pojma kršitev integritete nesmiselna oziroma vsaj odvečna.
Sodišče je v omenjeni sodbi tudi pritrdilo zaključku Komisije, da ravnanje obravnavane osebe predstavlja kršitev integritete, ko je ugotovila, da obravnavana oseba kot nosilka javne funkcije ni ravnala kot je pričakovano in odgovorno (pri preprečevanju in odpravljanju tveganj), ko ni ravnala v skladu z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnim kodeksom (točka 34 omenjene sodbe).
Nadalje je Upravno sodišče RS v zvezi s pojmom integritete v sodbi opr. št. I U 1726/2019-10 z dne 17. 9. 2020 navedlo tudi, da je zakonodajalec pojma »pričakovano delovanje« in »integriteta« pustil vsebinsko odprta in njuno vsebinsko opredelitev prepustil Komisiji (točka 16 omenjene sodbe). Omenjena zadeva se nanaša na kršitev integritete v povezavi z najemanjem odvetniških storitev, glede česar je Komisija predhodno že sprejela načelno mnenje.
Sodišče je navedlo, da se mu zdi razumno in logično načelno mnenje Komisije, da obstaja možnost nasprotja interesov v okoliščinah, ko imata uradna oseba in oseba, katere predstavnik je, istega odvetnika, še posebej pa to velja, kadar gre za zastopanje uradne osebe v postopku, ki se tiče opravljanja njene funkcije. Iz navedenih razlogov po mnenju sodišča izhaja tudi, da ob pravilni uporabi materialnega predpisa zadošča že presoja, da ravnanje predstavlja realno tveganje, da bi do nasprotja interesov lahko prišlo, saj gre za ravnanje, ki je v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije.