Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) lahko ugotavlja nezdružljivost funkcij le za tiste funkcionarje, za katere drug zakon ne vsebuje določb o nezdružljivosti funkcij, in za funkcionarje, za katere zakon glede nezdružljivosti funkcij napotuje na uporabo določb drugega zakona, kar je tudi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). 

Poklicni funkcionarji 

Nezdružljivost funkcij in dejavnosti poklicnih funkcionarjev je v ZIntPK urejena v dveh institutih, in sicer v 26. členu kot “nezdružljivost opravljanja funkcije in izjeme” in v prvem odstavku 27. člena kot “prepoved članstva in dejavnosti”. 

ZIntPK poklicnim funkcionarjem prepoveduje opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, določa pa tudi izjeme od te prepovedi, ki pod zakonsko določenimi pogoji dovoljujejo opravljanje pedagoške, znanstvene, raziskovalne, umetniške, kulturne, športne in publicistične dejavnosti ter vodenje kmetije in upravljanje z lastnim premoženjem. Funkcionar te dejavnosti (z izjemo športne in publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem) lahko opravlja, če skladno z veljavno zakonodajo za to pridobi dovoljenje delodajalca. Hkrati je dolžan v osmih delovnih dneh od začetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti Komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica. Komisija lahko v 15 dneh od prejema obvestila uvede postopek ocene nezdružljivosti funkcije s konkretno dejavnostjo in funkcionarju v primeru, da obstaja verjetnost, da bi glede na konkreten obseg in naravo dejavnosti ter glede na funkcijo, ki jo opravlja poklicni funkcionar, opravljanje dodatne dejavnosti predstavljajo nesorazmerno tveganje za objektivno in nepristransko opravljanje te funkcije ali ogrozilo njeno integriteto, opravljanje dodatne dejavnosti prepove. 

Izjemoma lahko Komisija na zahtevo poklicnega funkcionarja temu izda dovoljenje tudi za opravljanje pridobitne dejavnosti, ki je sicer prepovedana. Pri odločanju o tem Komisija upošteva javni interes in stopnjo tveganja, da bi opravljanje te dejavnosti vplivalo na objektivno ter nepristransko opravljanje funkcije ali ogrozilo njeno integriteto. Komisija dovoljenja ne more oziroma ne sme izdati, če njegovo izdajo preprečuje drug zakon ali če želi poklicni funkcionar dohodek pridobiti od organa, v katerem opravlja funkcijo. 

Nadalje ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, skladih, agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. 

Nepoklicni funkcionarji 

Medtem ko za poklicne funkcionarje v zgoraj opisanih primerih velja absolutna prepoved članstva in dejavnosti, velja ta prepoved v primeru nepoklicnih funkcionarjev samo za tiste subjekte (gospodarske družbe, zavode, zadruge …), nad delom katerih nepoklicni funkcionar v okviru svoje funkcije izvaja neposredni nadzor. 

Nepoklicni župani in podžupani 

ZIntPK vsebuje posebno določbo glede (ne)združljivosti funkcij nepoklicnih županov in podžupanov, ki sicer sodijo med nepoklicne funkcionarje. Za nepoklicne župane in podžupane v osnovi velja enaka prepoved kot za poklicne funkcionarje, in sicer nepoklicni župan ali podžupan ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, skladih, agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe. Ta omejitev oziroma prepoved velja le v primerih, ko nepoklicni župan ali podžupan opravlja funkcijo v občini, ki je s katerim od navedenih subjektov ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.

Prekrški 

Z globo od 400 do 1.200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v nasprotju z določbo drugega odstavka 26. člena tega zakona Komisije ne obvesti o opravljanju poklicne ali druge dejavnosti. 

Z globo od 400 do 1.200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v nasprotju z določbo tretjega odstavka 26. člena tega zakona ne spoštuje odločbe o prepovedi opravljanja dodatne dejavnosti ali pogojev in omejitev, ki mu jih je z odločbo postavila Komisija. 

Z globo od 1.000 do 2.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v nasprotju z določbo petega odstavka 26. člena tega zakona po pravnomočnosti odločbe o preklicu dovoljenja ne preneha z opravljanjem poklicne ali druge dejavnosti.