Poslovanje javnega sektorja s subjekti zasebnega prava lahko predstavlja določeno korupcijsko tveganje, še zlasti v primerih, ko so v posel vključeni posamezniki, ki imajo pri sklenitvi tega posla zasebni interes. Javna sredstva je potrebno zaščititi pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, institut omejitev oziroma prepovedi poslovanja pa je eden izmed ukrepov, ki ga je zakonodajalec predvidel kot možen način zaščite teh sredstev. Gre za ukrep, ki je sicer primarno namenjen preprečevanju korupcije, povezuje pa se tudi z dolžnim izogibanjem nasprotju interesov. 

Institut omejitev oziroma prepovedi poslovanja se nanaša zgolj in samo na poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja, v katerem funkcijo opravlja funkcionar, in subjekta, v katerem je udeležen ta funkcionar  ali njegov družinski član (po določbah ZIntPK med družinske člane sodijo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti). Povedano drugače, omejitve poslovanja se lahko vzpostavijo samo pri tistih organih in organizacijah javnega sektorja, kjer funkcijo opravljajo funkcionarji. 

Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja, vendar njihovi predstojniki oziroma zaposleni nimajo statusa funkcionarjev (kot so npr. direktorji javnih zavodov, direktorji javnih gospodarskih družb, direktorji direktoratov ipd.), ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato primeri, v katerih so udeležene osebe iz javnega sektorja, ki niso funkcionarji (oziroma njihovi družinski člani), glede omejitev poslovanja ne sodijo v pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija). 

ZIntPK ločuje med dvema kategorijama poslov: 

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da naročnik (organ ali organizacija javnega sektorja), ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne sme poslovati (naročati blaga, storitev ali gradenj) s subjektom, v katerem je funkcionar, ki pri tem naročniku opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Enaka prepoved velja za postopke podeljevanja koncesij in druge oblike javno-zasebnega partnerstva ter postopke podeljevanja posebnih ali izključnih pravic. Prepoved na podlagi drugega odstavka 35. člena ZIntPK velja tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo, na podlagi četrtega odstavka 35. člena pa se prepoved razteza tudi na ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. 

Če so izpolnjeni predstavljeni zakonski kriteriji, ki jih določajo prvi, drugi in četrti odstavek 35. člena ZIntPK, velja prepoved poslovanja naročnika z vsemi subjekti, ne glede na njihovo statusno organiziranost (ni torej pomembno, ali gre za gospodarsko družbo, samostojnega podjetnika posameznika, zavod, društvo, zadrugo, ustanovo, kmetijsko gospodarstvo ipd.) in ne glede na vrednost posla. Zakon pri tem ne predvideva izjem, kar pomeni, da je prepoved poslovanja absolutna in da tudi Komisija posla ne more odobriti ali dovoliti, čeprav to pomeni, da mora naročnik storitev naročiti pri subjektu izven občine ali pa pri ponudniku, ki je dražji. 

Pisna izjava 

Novela ZIntPK-C je v petem odstavku 35. člena ZIntPK uvedla dolžnost fizične osebe oziroma poslovnega subjekta, da v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali v postopku javnega naročanja poda pisno izjavo, da (fizična oseba oziroma poslovni subjekt) ni povezana s funkcionarjem in po njenem vedenju tudi ni povezana z družinskim članom funkcionarja na način, določen v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Pisne izjave ni treba pridobiti v t.i. »evidenčnih« postopkih (nabava blaga, storitev ali gradnja pod mejnim pragom za uporabo ZJN-3), tudi če se tak posel zaključi s pogodbo. 

Pravne posledice kršitev pravil o omejitvah oz. prepovedi poslovanja 

Deveti odstavek 35. člena ZIntPK jasno določa, da so pogodba ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami 35. člena ZIntPK, nične. Ničnost torej nastopi:  

  • ko se kljub obstoju absolutne prepovedi sklene posel (absolutna prepoved poslovanja), 

  • ko se sklene posel ali druga oblika dodelitve sredstev, pri kateri je formalno ali neformalno sodeloval ali vplival funkcionar, ki bi moral biti zaradi obstoja nasprotja interesov izločen (pogojno dovoljeno poslovanje). 

Omejitve poslovanja po prenehanju funkcije 

ZIntPK omejitve oziroma prepoved poslovanja širi tudi na določen čas po tem, ko je funkcionarju prenehala funkcija v organu, ki nastopa kot potencialni naročnik ali sopogodbenik subjekta, s katerim je povezan ta funkcionar. 
Prvi odstavek 36. člena ZIntPK določa, da bivši funkcionar še dve leti po prenehanju funkcije v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopati kot predstavnik (to je zakoniti ali statutarni zastopnik ali pooblaščenec) poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike. V tem primeru torej ne gre za omejitve poslovanja, ampak za omejitev zastopanja oziroma predstavljanja. Gre za prepoved tako imenovanih “vrtečih se vrat” (revolving doors, pantouflage), ki jih vse bolj ureja tudi pravo drugih držav in jo zahteva praksa Sveta Evrope in OECD. 
Iz drugega odstavka 36. člena ZIntPK pa izhaja, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. 

POROČANJE O OMEJITVAH POSLOVANJA

Funkcionarji so v skladu s šestim odstavkom 35. člena ZIntPK organu, kjer opravljajo funkcijo, dolžni poročati o subjektih, v katerih so oni sami ali njihovi družinski člani udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki ali so neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5 % udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. 

Podatke, ki vključujejo osebno ime, EMŠO, naslov stalnega bivališča, podatke o organu, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo, datum nastopa in prenehanja omejitve ter naziv, sedež, matično in davčno številko poslovnega subjekta, so funkcionarji dolžni pisno sporočiti organu, kjer opravljajo funkcijo, in sicer v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi (izstop iz subjekta, spremenjen način udeležbe, višina deleža ipd.). Funkcionarjem, ki niso povezani z nobenim subjektom, o tem ni treba poročati. 

V seznam subjektov, ki ga vodi organ in za katere veljajo omejitve poslovanja, ter v elektronske obrazce, ki jih posreduje Komisiji, se ne vpisujejo funkcionarji in njihovi družinski člani kot fizične osebe. Na te povezave mora organ paziti posebej in jih upoštevati v skladu z zgoraj predstavljenimi pravili. 

Seznam subjektov, s katerimi veljajo omejitve poslovanja 

Seznam subjektov, s katerimi organ ne sme poslovati oziroma lahko posluje le pod pogojem, da funkcionarji dosledno spoštujejo določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, je v prvi vrsti pomemben in uporaben za organ, ki je zavezan spoštovati omejitve oziroma prepoved poslovanja. Seznam, ki ga vodi Komisija in je objavljen na njeni spletni strani ter v aplikaciji ERAR, je zgolj informativne narave in ne vsebuje vedno tudi aktualnih podatkov. Komisija je namreč pri ažuriranju seznama v celoti odvisna od podatkov, ki jih prejme od organov, te pa pogosto prejema z določenim zamikom ali pa jih sploh ne prejme. 

Prekrški 

Z globo od 400 do 1.200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v nasprotju z določbo šestega odstavka 35. člena tega zakona organu ali organizaciji javnega sektorja, v katerem opravlja funkcijo, pisno ne sporoči podatkov. 

Z globo od 400 do 1.200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 36. člena tega zakona v roku dveh let po prenehanju funkcije v razmerju do organa ali organizacije javnega sektorja, v katerem je opravljal svojo funkcijo, nastopi kot predstavnik pravne osebe, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike. 

Z globo od 400 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja ali ožjega dela občine, če ravna v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom 35. člena tega zakona. 

Z globo od 400 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, v katerem je funkcionar opravljal svojo funkcijo, če je v nasprotju z določbo drugega odstavka 36. člena tega zakona posluje z bivšim funkcionarjem kot fizično osebo ali njegovim poslovnim subjektom. 

Z globo od 400 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, pri katerem je funkcionar opravljal sovjo funkcijo, če je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 36. člena tega zakona komisije ne obvesti o ravnanju funkcionarja iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.