Na dogodku so o pereči tematiki spregovorili župan Občine Hrastnik Marko Funkl, dr. Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije, novinarka Dela Barbara Eržen, predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan in predsednik Komisije dr. Robert Šumi. Moderatorka razprave je bila Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za operativo na Komisiji.

Predsednik Komisije dr. Robert Šumi je izpostavil, da je sicer iskanje lukenj v zakonodaji problem vsepovsod, da pa v povezavi z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa t. i. protikorupcijske standarde in velja že od leta 2010, »na Komisiji opažamo, da so se posamezniki izmojstrili v tem, kako zaobiti namen zakona.« Kot najbolj problematično je izpostavil obvode pri omejitvah poslovanja, ko poslovanje poteka prek povezanih subjektov, in nasprotju interesov, ko se posameznik  iz postopkov izloči v skladu z zakonom, a kljub temu v ozadju še vedno vpliva na postopek. »Če na Komisiji nimamo dokazov ali izpovedb prič, v takšnih primerih ne moremo dokazati kršitev,« je dejal.

Izpostavljeni ključni izzivi in rešitve

Razprava se je osredotočila na različne oblike obvodov zakonodaje, s katerimi se srečujejo posamezniki in organizacije, ter na njihovo družbeno (ne)sprejemljivost. Govorci so delili izkušnje iz prakse, vključno z zaznavanjem korupcijskih tveganj, zlorabami v javnem in zasebnem sektorju ter prizadevanji za večjo integriteto v organizacijah. Izpostavili so naslednja področja:

• Poslovanje občin: Marko Funkl je izpostavil, da ljudje nimajo ponotranjeno, kaj je integriteta in etika, hkrati pa se posamezniki z integriteto zelo redko odločajo za kandidiranje na volitvah. Opozoril na zelo zbirokratiziran sistem na vseh ravneh: »Manjše občine nimajo dovolj strokovnih kadrov, da bi ustrezno pokrivali zelo različna področja.«

• Vloga medijev: Barbara Eržen je navedla več primerov obvodov zakonodaje, ki jih zaznava pri svojem novinarskem delu, pri čemer je nepravilnosti tudi medijem težko dokazovati. Omenila je tudi zavestne kršitve na področju nezdružljivosti funkcij, »ki se stopnjuje do te mere, da zdaj prihaja do zakonskih sprememb, ki pa pomenijo nazadovanje«. Dodala je, da se kršitelji pogosto izgovarjajo na nepoznavanje, čeprav ob nastopu mandata prejmejo ustrezne informacije. »So pa funkcionarji zgolj presek javnosti in družbe in morda lahko zaleže zgolj sankcioniranje na volitvah,« je dejala.

• Gospodarstvo: Nevenka Kržan je predstavila prizadevanja Luke Koper pri uvajanju standardov za preprečevanje korupcije (npr. s pridobitvijo certifikata ISO 37001, ki opredeljuje učinkovite postopke za preprečevanje, odkrivanje in upravljanje tveganja podkupovanja), za kar so se odločili zaradi procesov, v katerih so identificirali tveganja, jih naslovili in jih poskušajo obvladovati. »Treba pa je začeti pri sebi: vodenje z zgledom same uprave, transparentno in zakonito delovanje morajo biti vodilo,« je izpostavila. 

• Nevladne organizacije: Dr. Barbara Rajgelj je opozorila, da se ne spoštuje avtonomije ne institucij ne posameznikov in da imamo pogosto občutek odnosa, »da ko prideš na oblast, je država tvoja, občina je tvoja«. Tudi ona je opozorila na vlogo volivcev: »Državne institucije, kot je Komisija, ne morejo popraviti naših volilnih izbir.« Navedla je konkretne primere obvodov zakonodaje, tudi v povezavi z vprašanjem t. i. vrtljivih vrat, in dodala, da kljub novi zakonodaji na tem področju naša kultura ni spodbudna do potencialnih prijaviteljev nepravilnosti.

Naslednji koraki

»Na Komisiji bomo nadaljevali z aktivnostmi v smeri ozaveščanja, da bo integriteta v čim večji meri postala naša identiteta,« je ob zaključku izpostavil dr. Robert Šumi. Tako bo Komisija v prihodnje še naprej spodbujala širšo razpravo o integriteti ter razvijala konkretne rešitve za preprečevanje zlorab zakonodaje in krepitev zavedanja o pomembnosti integritetnega ravnanja, zlasti za vodilne v javnem in tudi zasebnem sektorju.