Namestnik predsednika Komisije David Lapornik in direktorica ZRSŠ Jasna Rojc sta poudarila, da je vzgoja o integriteti ključna za gradnjo poštene in transparentne družbe. To je sicer tudi temelj dolgoročnega projekta Integriteta: skupni cilj generacij, ki ga je Komisija s partnerji začela leta 2020. Njegov cilj je okrepiti integriteto družbe prek sistema vzgoje in izobraževanja s celovitim vključevanjem vsebin o integriteti, vse od vrtca pa do fakultet.

»Prav sodelovanje vseh deležnikov je ključen element pri izgradnji družbe z integriteto. Poleg tega pa dober zgled: otrok so bo uspešno razvijal takrat, ko bo obkrožen z integritetnimi odraslimi,« je povedal Lapornik. Rojc pa je dodala, da le varno in spodbudno učno okolje omogoča razvoj etičnih, odgovornih in samostojnih posameznikov, ki se bodo znali soočati z izzivi sodobne družbe: »Tako se bodo razvili v avtonomno, celovito in skladno razmišljujoče osebo, ki bo ravnala etično in v skladu z veljavnimi pravili.«

Moderatorka Barbara Fürst, svetnica za evropsko in mednarodno sodelovanje Komisije ter vodja projekta na Komisiji, je s sogovorniki spodbudila razpravo o aktivnemu vključevanju integritete v delovanje VIZ, tudi z vidika koristi zavoda. Osrednji del okrogle mize je bil namenjen predstavitvi razvojne naloge ZRSŠ »Celostni razvoj in etika vzgojno-izobraževalnih zavodov« (CREVIZ), ki se osredotoča na vzpostavitev integritetnega vrednotnega sistema v šolah, temeljni poudarek  pa je bil na vlogi ravnatelja pri vključevanju integritete v šolski prostor in izzivih vzpostavljanja kulture integritete v VIZ.  

Mag. Klavdija Šipuš in mag. Katja Arzenšek Konjajeva iz ZRSŠ sta predstavili dosedanje ugotovitve CREVIZ ter kako lahko šole z razvojem kulture integritete in s tem sistema vrednot integritete postanejo varna, spodbudna in vključujoča učna okolja za otroke in mlade ter tudi za strokovne sodelavce. Šipuš je poudarila pomen umestitve integritete oziroma integritetnih vrednot v sistem zavoda, vključno v njegov letni delovni načrt in izbiro prioritet. Arzenšek Konjajeva pa je posebej izpostavila pomen vodenja z zgledom: »Ravnatelj je odgovoren za spodbujanje etičnega odločanja, za vzpostavljanje zaupanja in za krepitev sprejemanja odgovornosti – tako pri otrocih kot strokovnih delavcih in širšem družbenem okolju. Gre za premišljen proces, ki zahteva pogum. Šele takrat lahko govorimo o etičnem, integritetnem delovanju.«

Ravnateljici Andreja Koščak (OŠ Dolenjske Toplice) in Barbara Pernarčič (OŠ Prežihovega Voranca Maribor) sta delili svoje izkušnje pri vpeljevanju vsebin integritete v svojih zavodih. Koščak je med drugim poudarila, da so pomemben dejavnik pri vzpostavljanju VIZ z integriteto, še posebej vrtcev, tudi starši, ki lahko predstavljajo tudi dobro podporno okolje aktivnostim za krepitev integritete v vrtcu. Pernarčič pa je med drugim izpostavila, da je pri krepitvi integritete VIZ pomembno vključevanje vseh deležnikov, tudi administrativnega in tehničnega osebja, ter umestitev vrednot integritete v vizijo zavoda, saj le na ta način zavod ustvari celovito integritetno okolje za otroke in zaposlene. Alenka Drobnjak iz Mreže MaMa je izpostavila pomen vključevanja mladih v procese krepitve integritete ter predstavila nekaj načinov, kako to jim to temo približati. Poudarila je, da sta mladim generacije Z pomembni vrednoti tudi avtentičnost in poštenost. Komisija in ZRSŠ bosta tudi v prihodnje nadaljevala s tovrstnimi dogodki in projekti, saj verjameta, da je krepitev integritete v izobraževalnem sistemu ključnega pomena za razvoj integritetne in transparentne družbe.