Novice

KPK Vestnik

20 let Komisije: priložnost za izboljšanje politične kulture ter upanje v odgovornejšo in integritetnejšo družbo

09. 10. 2024

Na Komisiji smo točno pred enim tednom v Festivalni dvorani v Ljubljani na visoki protokolarni slovesnosti obeležili 20 let svojega obstoja. Okrogli jubilej je priložnost, da se hkrati ozremo v preteklost, ki Komisiji daje okostje svojega delovanja in obstoja, ter se zazremo v prihodnost, kjer zorijo naše želje in vizije.

Skozi zgodovino je Komisija doživela mnoge spremembe, žarometi pa so kritično osvetlili tudi nekatera nelaskava dejstva, ki ves čas ostajajo enaka. »Želim in upam, da bomo kot družba čim prej dozoreli za spremembo miselnosti in bo Komisija namesto statusa institucije, ki jo moramo imeti, postala institucija, ki si jo dejansko želimo imeti,« je svoj slavnostni nagovor zaključil predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

V tokratni rubriki Izpostavljeno smo zbrali nekatere ključne misli ob dvajsetih letih obstoja Komisije.

Zaposleni Komisije za preprečevanje korupcije pred slavnostnim dogodkom

~~Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti.~~

Utrinki z jubilejne slovesnosti 19

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar med govorom

Prejemnik posebnega priznanja za integritetno ravnanje dr. Vinko Logaj in predsednik Komisije dr. Robert Šumi

~~Več foto utrinkov s svečanosti si lahko ogledate~~ ~~na tej povezavi.~~

Prvenstveno preventivna vloga zmotno v senci

Komisija je kot samostojen in neodvisen državni organ s polnimi pooblastili začela delovati oktobra 2004 na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor) in je zrasla na temeljih svojega predhodnika, Urada za preprečevanje korupcije, ki je deloval v okviru Vlade RS od leta 2001. Njena naloga je preprečevati korupcijo, kar na piedestal postavlja njeno preventivno delovanje.

V letu 2010 je ZPKor nadomestil Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki je poleg preprečevanja korupcije uvedel še dotlej v Sloveniji relativno neznan pojem integritete. Integriteta je tako postala antipod korupciji. Oseba z integriteto namreč govori to, kar misli, in dela to, kar govori, pri tem pa ravna skladno z moralnimi normami in veljavnimi pravili - tudi ko nihče ne gleda. Oseba z visoko stopnjo integritete tako niti ne pomislil na koruptivna dejanja in če korupcijo opazil, jo prijavil. V zadnjih letih z ugotovitvami o kršitvah integritete v praksi Komisija kaže, kakšna ravnanja bi morala biti v naši družbi obravnavana kot nesprejemljiva.

Kljub temu je izvorno in prvenstveno preventivna funkcija Komisije v očeh javnosti ostajala v ozadju v primerjavi z javnimi pričakovanji, da bo Komisija sankcionirala koruptivna dejanja in druge nepravilnosti. Za takšno sankcioniranje Komisija nikoli ni bila pristojna. V svoji zgodovini je res preiskovala tudi dejanja, ki imajo vse znake kaznivih dejanj korupcije po Kazenskem zakoniku, vendar je svoje ugotovitve in utemeljene sume posredovala policiji ali tožilstvu, ki sta edina pristojna za preiskavo takšnih ravnanj. Sama za sankcioniranje plačevanja protipravnih uslug, za »bankovce v kuvertah in kovčkih«, nikoli ni imela nikakršnih pristojnosti. Ima pa pristojnosti za nadzor in sankcioniranje na področju številnih drugih institutov, ki predstavljajo »imunski sistem« pri preprečevanju korupcije – omejevanje in preprečevanje nasprotja interesov, nezdružljivost funkcij, lobiranje, premoženjsko stanje, integriteta in drugi.

Komisija s svojim delom že dve desetletji aktivno gradi družbo, kjer bo nekoč integriteta standard in kjer bo toleranca do koruptivnih in drugih nedopustnih praks ničelna. Tako ozavešča o obveznostih javnih uslužbencev in funkcionarjev po ZIntPK, institucijam javnega sektorja daje priporočila za boljše upravljanje s korupcijskimi tveganji in sodeluje z različnimi deležniki z namenom krepitve protikorupcijskih standardov. Pred več kot 10 leti je Komisija Sloveniji predstavila enega od nepogrešljivih orodij za zagotavljanje transparentnosti delovanja javnega sektorja - spletno orodje Erar (sprva Supervizor), ki je postavil nove standarde na tem področju in je še danes zgled marsikateri evropski državi.

Že od leta 2022 je Komisija pripravljala tudi novo Resolucijo o preprečevanju korupcije, krovni nacionalni dokument, ki določa politiko na tem področju in ki s svojo 20 let staro podobo že dolgo ne odraža več aktualnih izzivov. Osnutek nove Resolucije je pred skoraj enim letom dokončala in predložila Ministrstvu za pravosodje. Resolucija, ki lahko postane temeljno vodilo za boj proti korupciji v prihodnjih letih in desetletjih, in akcijski načrt, ki bo sledil njenemu sprejetju, dajeta odgovor, kako lahko skupaj in takoj dosežemo napredek in oblikujemo družbo, ki bo bolj odporna na korupcijo.

Mačehovski odnos do ključnega akterja preprečevanja korupcije

S svojim delovanjem je tako Komisija v preteklih dveh desetletjih na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije prispevala pomemben delež. Odigrala je ključno vlogo pri oblikovanju etičnega okvira naše države, prispevala k večji ozaveščenosti o korupciji, h kreiranju sistemov za njeno preprečevanje ter h krepitvi integritete v javnem in zasebnem sektorju. Razvila se je v institucijo, ki skrbi za standarde, za katere si jih slovenska družba zasluži, da bi jih bolje spoštovali tudi v praksi. Kljub predanemu, dobremu delu pa se Komisija ves čas sooča z izzivi.

Povod za ustanovitev Komisije gre iskati na mednarodni ravni. Konec leta 2003 je bila sprejeta Konvencija Združenih narodov proti korupciji, naslednje leto je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, pri nastanku Komisije pa so imela pomembno vlogo tudi priporočila GRECO, skupine držav proti korupciji, ki deluje v okviru Sveta Evrope. Komisija je bila torej ustanovljena zaradi uresničevanja mednarodnih zavez in standardov in ne, ker bi politični vrh Slovenije prepoznal potrebo po takšni instituciji. Tudi po dveh desetletjih ugotavljamo, da je odnos politike do Komisije ostal nespremenjen – imamo jo, ker jo moramo imeti, in ne, ker bi jo iskreno želeli.

Blatenje njenega dela, napovedi ukinjanja in napadi na neodvisnost institucije so bili prisotni vse od začetka njenega delovanja. Namesto da bi politika podpirala krepitev standardov integritete, odgovornosti in transparentnosti, pogosto deluje v nasprotju s tem. Namesto sankcioniranja posameznikov, ki zlorabljajo javne funkcije za svojo korist, mnogokrat dopušča, da le-ti ohranjajo svoje položaje, in blatijo delo neodvisnih in samostojnih institucij, ignorirajo njihove ugotovitve in v praksi demonstrirajo, da so standardi preprečevanja korupcije in krepitve integritete za njih španska vas.

Slovenija si zasluži boljši odnos vladajočih do boja proti korupciji. Korupcija namreč vpliva na vse nas – zaradi nje plačujemo višje davke, imamo slabše plače, pokojnine, javne storitve in infrastrukturo. Zato bi to morala biti tema, kjer se politika poenoti in postavi skupno dobro na prvo mesto, lastne interese pa pusti doma.

Pot naprej: priložnosti za zorenje slovenske družbe …

Čeprav so zakoni na področju preprečevanja korupcije v Sloveniji na splošno dobri, potrebujemo nekatere izboljšave, predvsem na področju sankcioniranja kršitev integritete. Sankcije so namreč nujne za vzpostavitev ustreznih standardov. Hkrati je ključnega pomena, da izboljšamo politično kulturo in povečamo odgovornost. V Sloveniji je politična kultura na nizki ravni, izrazito nam primanjkuje prevzemanja odgovornosti in individualnega sankcioniranja.

Ob neustreznem odnosu do nadzornih institucij, ob pomanjkanju prevzemanja individualne odgovornosti in preveliki odsotnosti sankcioniranja odklonskih ravnanj na lestvicah zaznave korupcije Slovenija drsi navzdol, vendar imamo še vedno priložnost spremeniti smer in izboljšati stanje. Tu pa Komisija žal nima čudežne paličice in se za ta cilj ne more boriti sama. Za kaj takega je potrebno širše sodelovanje vseh deležnikov – najprej vseh, ki zasedajo visoke položaje in ki morajo predstavljati zgled, in potem vseh ostalih: politike, gospodarstva, medijev in civilne družbe. Ključno vlogo pri tem imajo tudi mladi, ki so lahko nosilci sprememb. Poleg primarnih družin tu igra pomembno vlogo vzgojno-izobraževalni sistem. Vzgoja o poštenosti, odgovornosti in integriteti mora postati del izobraževalnega sistema, za kar si Komisija aktivno prizadeva od leta 2020 s projektom "Integriteta: skupni cilj generacij", ki vključuje sodelovanje z Zavodom RS za šolstvo in posameznimi šolami ter vrtci. Gre za dolgoročni projekt, katerega rezultati bodo vidni čez generacijo ali dve.

… in zaupanje v svetlo prihodnost

Verjamemo, da bo Komisija, kljub politični nenaklonjenosti, obstala kot samostojna in neodvisna institucija. Evropska komisija poudarja pomen neodvisnih protikorupcijskih organov in želimo si, da bi tudi slovenska politika prepoznala vrednost močnih nadzornih institucij, ker so učinkovite nadzorne institucije, vključno s Komisijo, gradnik trdne in močne države, ki bo lahko prosperirala in konkurirala najbolj razvitim. Zgraditev sistemskih pogojev, kjer bo integriteta postala standard, korupcija pa tveganje z nizkim donosom, bo pripomogla k dvigu politične kulture, prevzemanje odgovornosti po ugotovljenih kršitvah pa bi postalo bolj samoumevno in predvsem pričakovano dejanje vsakega posameznika, ki zaseda vodilni položaj.

To je pot k družbi blagostanja, pravičnosti, trajnostnega razvoja, družbi, v kateri bo imela velika večina državljanov občutek, da smo pred zakonom enaki, da so kršitve pravično obravnavane in sankcionirane, družbi, v kateri bo prevladovala integritetna in poštena drža vsakega posameznika in družba, v kateri bodo vodilni razumeli, zakaj morajo ravnati transparentno, in bodo vedeli, da morajo pravočasno prevzemati odgovornost.

Izjave zaposlenih: Kakšna bi bila Komisija, če bi bila oseba? 8

Katja Mihelič Sušnik, sodelavka Komisije že 13 let: Po starosti ima Komisija še status študentke, če pa vsak dan njenega obstoja štejemo kot delovne izkušnje, pa dobimo precej izkušeno kandidatko za zaposlitev. Komisija kot oseba bi bila učljiva, strokovna, integriteta, povezovalna in odgovorna. Bila bi kritična, včasih trmoglava in nepopustljiva. Ambiciozna v svojih načrtih in skromna v pričakovanjih. Kot oseba bi bila operativno naravnana, 20 letne izkušnje pa so ji dale pomembni lastnosti za doseganje zastavljenih ciljev, to pa sta vztrajnost in optimizem. Komisija kot oseba bi bila: Komunikativna Odgovorna Modra Integritetna Strokovna Inovativna Jezikava Ambiciozna bila bi: KOMISIJA

Nina Wabra Jakič, sodelavka Komisije že 13 let: Ko se je Komisija rodila, je bila kot vsak novorojenček – polna energije, ampak je potrebovala določeno usmerjanje in nego. V dobi najstništva in odraščanja, smo se, normalno, soočali z raznimi izzivi in se učili, tudi na napakah, kdaj smo se spotaknili, ampak, halo, odraščanje ni enostavno! Z izkušnjami smo zoreli in danes, po 20 letih smo, že s kakšno življenjsko gubico in mnogimi zgodbami, definitivno modrejši in izkušenejši. In vsekakor pripravljeni nadaljevati svojo misijo. Veselim se naslednjih 20 let gradnje poštene in lepe družbe! Tako da … korupcija, pazi se!

Žarko Lipovec, sodelavec Komisije že 15 let: Če si Komisijo predstavljam kot vseživljenjskega učitelja in bi vsaka generacija senata predstavljala po en letnik praktičnega pouka, torej skupaj v tem trenutku 4 letnike šole, potem lahko rečem, da me je Komisija kot strog učitelj: v prvem letu naučila, da se oseb ne meri po politični pripadnosti, temveč glede na to, ali delajo dobro ali slabo in da je treba ob delu imeti veliko sočutja za ljudi ter integriteto v najtežjih trenutkih in kar je najpomembneje, da boj proti korupciji terja potrpežljivost, ker je to tek na dolge proge; v drugem letu naučila, da o problemih v družbi ni zadosti le opozarjati, temveč hkrati že predlagati ustrezne rešitve, za katere velja pravilo, da bolj ko se predlaganim rešitvam upirajo tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, bolj so te rešitve pravilne in hkrati kažejo na stopnjo zrelosti vseh deležnikov; v tretjem letu naučila, kako lahko majhna skupina posameznikov škoduje delu Komisije in omaje njen ugled in da je takrat pomembno, da se je takšnemu ravnanju vredno upret, saj je poslanstvo Komisije, da dela v javnem interesu; v četrtem letu naučila, da po dežju vedno posije sonce, da se ne smemo prepustiti brezupu, temveč sprejeti vse izkušnje kot dobro popotnico za še bolj učinkovito delo, in da le dobro povezana ekipa zmore Komisiji kot strogemu učitelju omogočiti, da nam vsem državljanom Republike Slovenije kaže pot v boljši jutri.

Barbara Fürst, sodelavec Komisije že 15 let: Komisija je iz mladosti z omejenimi pooblastili preko neke študentske revolucionarnosti prešla v obdobje pronicljive gospe, ki ve, kaj je prav, in tako tudi ravna, ne glede na odzive drugih. Je prej vest kot birič, osredotočena na krepitev zavedanja družbe o škodljivosti korupcijskih ravnanj in predvsem pomembnosti integritete. Svetuje, kako postopati, da se izogne škodljivim ravnanjem, obenem pa brezkompromisno zahteva sprejemanje odgovornosti za ta ravnanja. In v tem pogosto stopi posameznikom na žulj. In neredko se izkaže, da Slovenci nismo dovolj zrele osebnosti, da bi tako vest sprejemali kot partnerico in kot kompas pri našem delovanju. Morda bomo čez naslednjih 20 let?

mag. Vita Habjan Barborič, sodelavka Komisije že 15 let: V času, ko se je Komisija šele dobro ustanovila kot neodvisen državni organ, jo vidim kot osebo, ki ima svojo vizijo, cilje, je polna zagona, vendar jo določeni akterji v javnem sektorju ne razumejo, ne sprejemajo, jo ocenjujejo kot mladega zanesenjaka, ki se bo šele moral izkazati, da bo lahko enakovreden igralec. Vendar, ko ta mladi zanesenjak pokaže, ne samo, da ima cilje in energijo, temveč da je pripravljen trdo delati in se nemalokrat s svojim delom tudi izpostaviti, kar je lahko tudi zanj boleče, pa tega mladega zanesenjaka eni ljudje prepoznajo kot glas, ki govori tudi zanje. Toda ta zanesenjak hkrati postane »trn v peti« nekaterim članom old boys kluba, ki ga skušajo diskreditirati. Sčasoma postaja zrelejši, previdnejši. Pa vendar gre razvoj na področju mednarodnega protikorupcijskega delovanja dalje, protikorupcijske teme postanejo prepoznane in pripoznane tudi v Sloveniji in nekoč mladi zanesenjak ima sedaj, kot rečejo Britanci, »svoj sedež za mizo« in ni več neviden, neslišen. Čeprav se trudijo.

Petra Zajc, sodelavka Komisije že 17 let: Če bi bila Komisija oseba, bi jo lahko predstavljali kot zrelo žensko srednjih let, z bogatimi izkušnjami in modrostjo, pridobljeno skozi leta vzponov in padcev. Njen videz in osebnost bi odražala mešanico resnosti in odločnosti, a tudi sočutje ter razumevanje kompleksnosti situacij, s katerimi se sooča. Njena mladost je bila polna izzivov, poskusov in napak. Na začetku je bila morda nekoliko preveč optimistična, vendar je sčasoma postajala vse bolj trdna, saj se je srečevala s težkimi situacijami in nasprotovanji. Sedaj pa se je razvila v močno osebo, modro in neomajno, a hkrati sočutno in razumevajočo, z globokim občutkom za pravico.