Intervju je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti.

Najbolj jo poznamo kot ustvarjalko dobrodelne zgodbe Anina zvezdica, ustanoviteljico platforme Truhoma, ki ponuja tehnološke rešitve na področju transparentne dobrodelnosti, in kot osebo, ki že dve desetletji povezuje Silicijevo dolino z našo regijo. Letos je sprejela tudi vlogo ambasadorke integritete, v okviru katere ozavešča o pomenu krepitve integritete. Ana s svojim delom dokazuje, da so človekove pravice več kot le načela – so vrednote, ki jih lahko uresničujemo v vsakdanjem življenju. V intervjuju nam je zaupala svoj pogled na vlogo integritete pri zaščiti človekovih pravic, odgovornost podjetij pri pravični, transparentni dobrodelnosti in trajnostni pomoči ljudem v stiski.

Kaj vam osebno pomeni integriteta, kako jo vnašate v svoje vsakodnevno življenje in delo?

Integriteto poznamo bolj kot skupek vrednot, kot so poštenost, iskrenost, odgovornost, zaupanje, pomoč sočloveku, spoštovanje, dostojanstvenost in tako dalje. Vidim jo tudi kot zanesljivost in doslednost - torej da si vedno zvest svojim načelom in vrednotam. Da si resnicoljuben in pošten v vseh svojih dejanjih in da se trudiš delati pravo stvar, tudi ko nihče ne gleda. Zame je integriteta delovanje iz srca, ljubezni - če deluješ srčno, je to vedno prava pot. Vloga integritete je zame izjemnega oziroma ključnega pomena, ker tvori dobra dejanja in dober zgled, ki pa so osnova vsake zdrave družbe. Zato želim vplivati na vse, najbolj pa na mlade - na mladih svet stoji, oni so naša prihodnost in jaz računam na njih.

Integriteto prav tako jemljem kot vir, iz katerega črpam navdih za delovanje na vseh področjih. Prepričana sem, da če res verjameš in predvsem živiš vrednote, kot so denimo poštenost, zaupanje, solidarnost, potem vsak dan stopiš malo dlje in ponoči mirno spiš. Tudi ko je najtežje, ko nastopi stiska in bi najraje ubrali lažjo pot, prav takrat je pomembno, da ne pozabimo na svoja temeljna načela, na svoje obljube in smo dosledni.

Ste humanitarka in podjetnica. Postavili ste ''startup'' (zagonsko podjetje) Truhomo, katerega hrbtenica sta transparentnost in integriteta. Kako združujete podjetniški svet s svetom dobrodelnosti?

V resnici je to precejšen izziv. Ljudje na splošno dojemajo dobrodelnost pač kot dobrodelnost – kot prostovoljstvo, in prav je tako – tukaj je moj najboljši primer Anina zvezdica, v okviru katere že 15 let delujemo izključno prostovoljno. S Truhomo pa sem združila moji dve najljubši področji – visoko tehnologijo (»high tech«) in dobrodelnost. In ker so glavni del Truhome prav tehnološki razvoj in inovacije, Truhoma spada v filantropsko-tehnološko (»philtech«, philanthropy technology) zagonsko podjejte. Torej združuje filantropijo in tehnologijo, kjer dnevno razvijamo in uporabljamo najnovejše tehnologije, da v dobrodelnosti na vseh korakih omogočimo stoodstotno transparentnost. Samo dobrodelnost je nujno treba spremeniti na način, da postane res popolnoma transparentna, predvsem pa ponovno zaupanja vredna - torej, da pooseblja vrednote integritete. Potrebne so spremembe, ki jih lahko dosežemo z uporabo inovativnih tehnologij, in ravno to Truhoma dela, uvaja, in na tak način kažemo pravo pot. Na svojem področju smo v svetovnem merilu pionirji, ker dejansko združujemo podjetništvo in dobrodelnost ter razumemo to kot neločljivo povezavo.

Kaj torej Truhoma dela?

Truhoma (TRUe and HOnest MAnkind – pristno in iskreno človeštvo) razvija in uporablja inovativne tehnologije, kot je veriženje blokov (»blockchain«), za zagotavljanje stoodstotno transparentnih, sledljivih, učinkovitih in trajnostnih donacij. Poleg tega zagotavlja, da je vsaka donacija v celoti namenjena izključno pomoči, ter omogoča celovito poročanje o poti donacije in njeni razdelitvi. Truhoma ponuja lastno mednarodno platformo za zbiranje donacij in trenutno lansira tudi svojo programsko opremo kot storitev oziroma SaaS (»software as a service«) rešitev, ki podjetjem, dobrodelnim organizacijam in drugim institucijam omogoča uporabo svoje tehnologije na njihovih spletnih straneh in pod njihovo blagovno znamko – Truhoma je tako izključno ponudnik tehnologije. Naša vizija je, da postane globalni standard za transparentno filantropijo. Trenutno smo prisotni v Evropi in zahodni Ameriki, v El Salvadorju pa začenjamo prve pilotne projekte.

Kakšno vlogo imate torej podjetniki pri varovanju človekovih pravic in njihovi promociji?

Velika modna beseda v podjetništvu so družbeno odgovorna podjetja - jaz bom govorila predvsem o segmentu pomoči, torej donacij, vendar se pogosto dogaja, da se podjetje označi kot takšno, v resnici pa to premalo izvaja ali pa njegova vsebina morda ni dovolj globoka, iskrena. Ni dovolj »copy-paste« model dobrodelnosti - da decembra, ko so prazniki, narediš nekaj dobrodelnega samo zato, da pač narediš nekaj takrat, ko vsi to počnejo, in si zadovoljen, ker je opravljeno. Slovenci smo denimo zelo dobrodelni, tako podjetja kot posamezniki, ampak tudi pri nas pogosto opažam ta »copy-paste« model. Premik, ki ga predlagamo s Truhomo, nakazuje, kako naj podjetja pristopijo k resnični družbeni odgovornosti na področju dobrodelnosti, da ta pridobi težo in odraža resnične vrednote podjetja.

Podjetniška družbena odgovornost, uvajanje ESG standardov in vse, kar se pač dela za dobrobit sveta izven podjetja, mora imeti težo, res natančno definirano vsebino, na osnovi katere se potem izvajajo določene aktivnosti. Najprej je treba postaviti temelje, osnovo v smislu, kakšne so trenutne želje podjetja, na kaj imajo lahko vpliv, kam se želijo vplesti, kje želijo pomagati, ali je njihov namen pomoči zares iskren, ali je njihova strategija pomoči dolgoročna in ima trajnostno pozitiven vpliv, itd. Ta definicija je prvi korak in osnova vsega. Če ne veš, kaj so tvoje namere, kaj si želiš narediti, tudi ne moreš na svojo stran pridobiti zaposlenih, strank in partnerjev. Dolgoročni plan je izjemno pomemben ter hkrati postavlja vrednote podjetja in integritete.

V pogovorih s podjetji vidim, da na tem področju manjka znanja in seveda izkušenj. Podjetja lahko to opravičujejo s tem, da nimajo dovolj kadra ali pa časa, da bi se ukvarjali s tem. A je ta del res izjemno pomemben, ker z njim v veliki meri definiramo tudi samo kulturo podjetja, ki je, po mojem mnenju, vedno srce podjetja.

Kakorkoli, vidim, da se podjetja že »prebujajo« in ugotavljajo potrebo po takih spremembah. Ker če ima podjetje močne vrednote, močno integriteto, potem na vseh nivojih celotna organizacija veliko bolje deluje. Nekatera podjetja pa so zelo aktivna v tej smeri. Mislim, da smo tudi v Truhomi pripomogli k temu. To je tudi ena od naših nalog - da prebujamo in pokažemo, v katero smer naj gre transformacija, ker je dobrodelnost sama po sebi res zaspala. Potrebna pa je tudi trajnostna pomoč, ker če se, na primer, lahko neka pomoči potrebna družina naslednjih šest mesecev zanaša na določeno dobrodelno pomoč, je velika verjetnost, da bo splezala iz brezna in si mogoče malo lažje postavila življenje. Ta trajnostna naravnanost pri podjetjih in načrtovani dobrodelni projekti so izjemno pomembni - da pomoč postane doslednost, plan, strateška poteza in seveda popolnoma transparentna.

V povezavi s tem - kaj opažate, ko sodelujete s podjetji in seveda tudi z dobrodelnimi organizacijami?

Ne dogaja se nalašč, da podjetja nimajo dobro postavljenih svojih vrednot, svoje kulture. To se vedno zgodi, ker za to ni časa. Nikoli nisem naletela na primer, ko podjetje tega ne bi hotelo, enostavno se tega ne lotijo. Ampak zelo, zelo pomembno je, da si vzameš čas za to. Mogoče ne takrat, ko ustanavljaš podjetje, ampak potem v prvih letih, ki sledijo. Tudi dobrodelne organizacije se bodo morale preobraziti. Dobrodelne organizacije so lahko učinkovite le, če delajo izključno z namenom, da pomagajo drugim, da ves čas optimizirajo svoje delo in stroške ter so seveda ob tem povsem iskrene in transparentne. Zato menim, da se mora vloga dobrodelnih organizacij v kratkem precej spremeniti. Verjamem, da bodo postale veliko pomembnejše manjše organizacije, ki bodo delovale na lokalni ali regijski ravni, ki jih bodo ljudje raje podpirali – podobno kot raje kupujemo in jemo lokalno, bomo tudi donirali lokalno. Te organizacije bodo imele dve ključni vlogi: identificirati glavne probleme v svojem okolju (kakšna pomoč je potrebna, kdo jo zares potrebuje) in hkrati ves čas spremljati situacijo – kot v poslovnem svetu, spremljati, kaj se dogaja na trgu.

Bi lahko dali nasvet ljudem, ki si želijo prispevati k boljši, bolj integritetni družbi, pa se jim morda zdi, da en sam človek ne more kaj dosti spremeniti?

Vedno je posameznik ta, ki da povod. Če najdeš v sebi neko zvezdico, svoje poslanstvo, če začutiš, kako bi lahko doprinesel k boljši družbi, moraš to narediti. Za to obstaja veliko različnih načinov. Moraš pa imeti čisto vest, da ne delaš tega zato, da boš dobil nekaj v zameno, ampak delaš to res iz čistega namena, brez fige v žepu, zato, da vplivaš na boljši jutri sveta ali soljudi. To je zelo enostavno, le prvi korak moraš narediti, nato pa se ti ljudje sami začnejo spontano pridruževati. To, da sami ne moremo nič narediti, ne drži. Če bi vsak človek na svetu našel to zvezdico, to poslanstvo, gotovo svet ne bi bili v teh težkih situacijah, kjer je, ker bi vsi hrepeneli po in delali na tem, da bi naredili nekaj dobrega. Poleg integritete in pravih vrednot je tu pomembno tudi dostojanstvo, ki ga trenutno žal izgubljamo. Ljudje se moramo med seboj spoštovati in se zavedati, da je vsak lahko v težki situaciji in da zaradi tega ni nič manj vreden. Dostojanstvo je nekaj, kar vsakemu človeku od rojstva do smrti absolutno pripada.

Najbrž ta dejanja vsakega posameznika, o katerih govorite, niso nujno ustanavljanje neke nove Anine zvezdice, ampak drobna, vsakodnevna dejanja?

Drobne vsakodnevne stvari, ja. Ni treba dati ne vem kako velikih premikov. Lahko z družino dorečeš, kaj lahko dobrega naredite drug za drugega. Pogovor v družini je pomemben, da se poslušaš, da se slišiš, da si vzameš malo več časa. Že to so stvari, ki na dolgi rok absolutno dobro vplivajo na družino, na otroke in potem tudi širše. Če bi se vsi vsako jutro zbudil in se vprašali, kaj lahko ta dan dobrega naredimo za svet … Pa še to bi dodala: kakršen koli uspeh doživiš, prejmeš priznanja, nagrade - zavedati se moraš odgovornosti, da svojo misijo oziroma to, kar delaš, še bolj dosledno, pošteno, dostojanstveno izpelješ. Veliko je namreč ljudi, ki izgubijo razsodnost, ko se jim kaj dobrega zgodi.

Govoriva o osebni integriteti, ki se izraža pri delovanju posameznikov ter s tem pri delovanju organizacij in podjetij. Kakšno vlogo ima kultura integritete v dobrodelnosti in s tem, širše, pri gradnji lepše družbe prihodnosti?

Glede na moje mednarodne izkušnje je v dobrodelnosti ogromno nezaupanja. Najbolj žalostno je, da smo donatorji sprejeli dejstvo, da pogosto ne vemo točno, kam in komu gre naša donacija, kako je porabljena, kolikšen odstotek je uporabljen in kako učinkovita je. Zavedamo se tega, vendar smo to sprejeli, saj enostavno ni (bilo) druge možnosti. Lahko tudi mirno rečem, da je dobrodelnost žal po celem svetu v veliki meri postala velik posel, ker preprosto ni transparentna. Premalokrat se zares ve, kam je šel donirani denar in ali je bil zares porabljen za namen, za katerega se je zbiral. Nastajajo tudi neopredeljeni visoki stroški, s katerimi dobrodelne organizacije upravičujejo preusmeritev dela doniranega denarja v druge namene in se skrivajo za dejstvom, da je dobrodelnost sveta in da ljudje o njej ne dvomijo. Filantropija po mojem mnenju že nekaj časa preprosto ni dovolj transparentna in zaupanja vredna. Poti med donatorji in prejemniki bi morale biti povsem iskrene in čiste. Filantropija bi morala izražati najvišje človekoljubne etične in moralne standarde in vrednote ter biti standard za vse ostalo. V resnici pa je izgubila svoje bistvo in s tem mnogo zaupanja, zato potrebuje spremembo, ki ji bo povrnila njen prvotni namen. Za vse to pa smo odgovorni mi sami in na nas je, da naredimo pozitiven preobrat na pravo pot.

Zagotovo poznate rek zgodovina se ponavlja. Ta rek mi nikoli ni bil všeč. Zato si želim, da skupaj ustvarimo prihodnost, ki bo nekoč postala zgodovina, na katero bomo ponosni. In zato integriteta šteje.