Projekt je inovativna in mednarodno priznana pobuda, ki mladim že od zgodnjih let pomaga razvijati temeljne vrednote integritete, odgovornosti in etike. Zavod RS za šolstvo je imel pod vodstvom dr. Vinka Logaja ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju vsebin, ki otroke vzgajajo v duhu poštenosti, pravičnosti, spoštovanja in zaupanja. Dr. Vinko Logaj je z zavzetostjo za omenjeni projekt izkazal neprecenljivo predanost vzgoji mladih generacij, ki bodo lahko zgradile bolj pravično in transparentno družbo.

Za tokratni VESTniK smo se z njim pogovarjali o pomenu integritete v vzgojno-izobraževalnem procesu in vlogo, ki jo imajo učitelji in drugi sodelavci javnih izobraževalnih ustanov pri oblikovanju poštenih, odgovornih posameznikov. Dr. Logaj je spregovoril tudi o sodelovanju s Komisijo pri projektih za krepitev integritete otrok ter o prejetem priznanju, ki mu predstavlja potrditev pravilnosti skupnih prizadevanj.

Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti.

Več kot 43 let delujete na področju izobraževanja in vzgoje, zadnjih 10 let, do letošnjega septembra, kot direktor Zavoda RS za šolstvo. Kakšna je bila ta čas vaša glavna vizija in kako se je ta razvijala?

Ves čas dela na Zavodu RS za šolstvo sem se trudil na vseh področjih delati profesionalno. Pomembni so mi bili vsi zaposleni, ravnal pa sem tudi tako, da je, upam si trditi, tudi Zavod kot inštitucija in vsak posameznik v njej pridobival na ugledu z delom v dobrobit šolskega sistema in šolajoče mladine. Na Zavod sem prišel z bogatimi izkušnjami iz šolskega prostora in s poznavanjem šolskega sistema. S tem sem se ukvarjal tudi na podiplomskem študiju. Zato mi je bilo ves čas vodilo, da ljudi lahko usmerjaš, če imaš sam znanje in izkušnje, če znaš in si pripravljen poslušati sodelavce ter če jih razumeš in podpiraš, zlasti takrat, ko so v stiski.

Pomemben prispevek vašega dela je bil tudi poudarek na pomenu integritete v kontekstu vzgojno-izobraževalnega sistema. Kako bi jo definirali in zakaj je tako pomembna?

V času izrazitega individualizma, ki prevladuje v družbi, šola ostaja praktično edina javna inštitucija, ki pripravlja mlade ljudi za življenje v skupnosti. In če želimo, da se bo danes šolajoča mladina aktivno vključevala v družbo in razumela pomen skupnih vrednot, mora biti že v času vzgojno-izobraževalnega procesa vzpostavljeno varno in spodbudno učno okolje, ki temelji na vključevanju, pravičnosti, izgradnji kulture sodelovanja in skrbi za drugega ter temelji na etičnem, profesionalnem in odgovornem ravnanju strokovnih delavcev. To učencem omogoča razvoj v avtonomne, celovite in skladno razmišljujoče osebe, ki bodo ravnale etično in v skladu z veljavnimi pravili. Zato pa potrebujemo učitelje, ki delujejo profesionalno in odgovorno z učenci, starši, sodelavci in z drugimi javnostmi. Ta opis načina ravnanja in delovanja opredeljuje integriteto v šolskem prostoru.

Na kratko lahko rečemo, da je integriteta opredeljena kot »celovitost, pravičnost, poštenost, odgovornost, profesionalnost, vključevalnost, skladnost misli, besed in delovanja v okviru moralnih norm in veljavnega prava«. Govorimo o vzgojno-izobraževalnem zavodu z integriteto, o zaposlenih z visoko stopnjo integritete in o učnem okolju, ki krepi integriteto učencev otrok, učencev in dijakov.

Na tej poti ste sodelovali tudi s Komisijo, govoriva o projektu Integriteta: skupni cilj generacij, ki umešča integriteto na vse ravni vzgojno-izobraževalnega sistema. Skupaj smo izpeljali pilotni projekt v vrtcih in osnovnih šolah, Zavod pa je slednjega nato nadgradil z razvojno nalogo in razširil koncept vpeljave integritete še na samo delovanje zavodov. Kakšni so vmesni vtisi pri izvajanju te razvojne naloge?  

Z nekoliko kritičnosti lahko rečem, da smo v preteklih treh desetletjih v šolskem prostoru premalo pozornosti namenjali vzgojnemu delu in razvijanju odnosne kompetence. Pogosto je ob zavzemanju za doseganje standardov znanja ostal ob strani pomen dobrih socialnih odnosov med učitelji in učenci. Učitelji pa niso bili spodbujeni k sistematičnemu reflektiranju lastnega pedagoškega dela, ki v velikem delu vsebuje tudi vzgojno področje. Nenazadnje vzgajamo tudi z zgledom. Uvedba razvojne naloge »Celostni razvoj in etika vzgojno-izobraževalnih zavodov«, katere namen je umestiti vrednotni sistem v dokumente šole, pregledati stičišča posameznih dokumentov, ki nagovarjajo etično delovanje in celostni razvoj, in razmišljati o združevanju posameznih dokumentov, pomeni sistematičen pristop k aktivnostim v vrtcih in šolah, ki krepijo integriteto. Hkrati pa ustvarjajo pregleden in jasno definiran način ravnanja. Gre za triletno razvojno nalogo. Lahko rečem, da so rezultati po prvem letu obetavni.  

Ali so v novem učnem načrtu in programu zadostni nastavki, da se bo lahko integriteta vpeljala v prostor vzgojno-izobraževalnih zavodov v širšem obsegu – lansko leto ste ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji dejali, da bi lahko v naslednjih 10 letih dosegli s temi vsebinami približno 70 % teh zavodov? Ali je potrebna za to tudi podpora drugih institucij, poleg angažiranosti ravnateljev in s tem samih zavodov?

V izhodiščih za pripravo učnih načrtov so posebej izpostavljene aktivnosti za doseganje varnega in spodbudnega učnega okolja in dobrobiti otroka. Menim, da bo po sprejemu učnih načrtov potrebna faza usposabljanja pedagoških delavcev, spremljanje uvajanja novih učnih načrtov in proces evalvacije. Novi učni načrti se bodo začeli uvajati leta 2026, zaključek uvajanja pa bo 2029. Zlasti pri usposabljanjih vidim pomen nadaljnjega sodelovanja s Komisijo, s šolsko inšpekcijo, ki na tem področju lahko odigra pomembno svetovalno vlogo. Pri tem pa je pomembna tudi vloga Varuha človekovih pravic.

Za svoja prizadevanja na področju krepitve integritete ste ob 20-letnici Komisije za preprečevanje korupcije prejeli tudi posebno priznanje za integritetno ravnanje. Kaj vam pomeni priznanje?

Priznanje mi je v veliko čast in potrditev, da je bila odločitev za aktivnosti na področju krepitve integritete v šolskem prostoru pravilna in prepoznana. V zadovoljstvo mi je, da so potrebo po tem prepoznali tudi sodelavci Zavoda RS za šolstvo. Zato je to priznanje na nek način tudi njihovo.

Ko smo leta 2020 na pobudo predsednika Komisije začeli skupaj s kolegi na Zavodu Republike Slovenije  razmišljati, kako v šolskem prostoru pri učiteljih in mladini spodbuditi aktivnosti, ki bodo poudarjale integriteto, smo hitro ugotovili, da je to proces, ki ga je treba načrtno umestiti v šole, pa tudi vrtce, na različnih področjih. Čeprav imamo v krovnem šolskem zakonu med cilji vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji že od leta 1996 zapisano »spodbujanje zavesti o integriteti posameznika«, pa v realnosti temu področju do leta 2020 ni bilo namenjenih posebnih poudarkov.

Takrat je v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Komisijo najprej v 15 šolah tekel projekt Krepitev integritete učencev v osnovni šoli, nastala je definicija integritete, ki pravi, da je vzgojno-izobraževalni zavod z integriteto tisti zavod, ki v skladu z načeli in cilji vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, veljavnim pravom in etičnimi normami, opredeljenimi v svojih aktih, zagotavlja in izvaja kakovostni vzgojno-izobraževalni proces. Pri svojem delovanju in odnosih z deležniki pa deluje transparentno, uživa zaupanje, ugled in spoštovanje učencev, staršev, zaposlenih in javnosti. (Izsek iz govora dr. Vinka Logaja po prejemu priznanja)

Kaj bi želeli sporočiti svojim kolegom in širši javnosti ob prejemu tega priznanja?

Vesel sem, da sem takoj, ko sem v kolektivu predstavil pobudo predsednika Komisije dr. Roberta Šumija, da se začnemo v šolskem prostoru sistematično ukvarjati s področjem integritete, naletel na pozitiven odziv in da so pomembnost aktivnosti na tem področju prepoznali že številni ravnatelji in učitelji. Integritetno ravnanje krepi zaupanje v demokratične inštitucije in oblikuje mlade ljudi za aktivno in pošteno življenje v družbi.

Kdo si takšnega priznanja še zasluži po vašem mnenju?

Če me sprašujete po imenu, je to zagotovo sodelavka na Zavodu RS za šolstvo mag. Klavdija Šipuš z ekipo sodelavcev, ki sodelujejo pri razvojni nalogi in so sodelovali pri pripravi podlag za prenovo učnih načrtov.

Kakšen nasvet glede pomena pravih vrednot bi dali mladim, ki bodo nekoč postali voditelji in odločevalci?

Profesionalno ravnanje, ki temelji na poštenem delu, strokovnosti, korektnih odnosih, spoštovanju drugih, upoštevanju pravnih norm, preglednosti delovanja in kritični presoji, vodijo v zadovoljstvo in uspeh.