V sledenju viziji svojega dela, v svojih prizadevanjih za transparentno, odgovorno in integritetno družbo, na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) ves čas neizogibno izpostavljamo odgovornost posameznih institucij ter neprecenljiv pomen sodelovanja med njimi in skupne zavezanosti – tako znotraj državnih mej kot širše, med akterji mednarodne skupnosti. Prav iz tega razloga vam v osrednji temi tokratne številke našega e-novičnika z veseljem predstavljamo pronicljiv intervju z vodjo Predstavništva Evropske komisije (EK) v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše.

Intervju poudarja prav to ključno potrebo po skupni odgovornosti in skupnem delovanju na področju preprečevanja korupcije in boju proti njej, krepitvi integritete javnega sektorja in s tem krepitvi zaupanja v vladavino prava. EK ima na tem področju osrednjo vlogo, saj svojim državam članicam zagotavlja smernice, vire in podporo pri spodbujanju preglednega in odgovornega okvira upravljanja. Skozi dialog tako raziskujemo skupne pobude, izzive in prihodnje strategije, namenjene krepitvi temeljev pravične in pregledne družbe. Ob tem osvetlimo še, kakšno je današnje stanje v Sloveniji na področju preprečevanja korupcije in boja proti njej ter razloge zanj.

Prispevek je del spletnega e-novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Nanj se lahko prijavite na tej spletni povezavi.

EU naj bi bila ena izmed najmanj korumpiranih regij v svetu. Je to res? Kakšno je trenutno stanje na področju boja proti korupciji v EU?

Čeprav ima EU kot celota pozitivne rezultate kot ena najmanj koruptivnih regij, se razmere v posameznih državah članicah razlikujejo. Nekatere so namreč pri preprečevanju in pregonu korupcije veliko boljše od drugih.

Zadnje raziskave evropskega javnega mnenja, kot je Eurobarometer o korupciji, kažejo, da skoraj 70 odstotkov državljanov meni, da se korupcija na visoki ravni ne preganja dovolj učinkovito. Podobno menijo v podjetjih. Skoraj 50 odstotkov podjetij meni, da je malo verjetno, da bi ljudi ali podjetja, ki se ukvarjajo s korupcijo, ujela policija ali tožilstvo. V zadnjih letih smo zato razvili in začeli uporabljati obsežen nabor orodij, da bi zagotovili spoštovanje načel pravne države v vseh državah članicah.

Vsakoletno poročilo Evropske komisije o stanju pravne države je ključni instrument za prepoznavanje, preprečevanje in odzivanje na izzive pri spoštovanju načel pravne države ter spodbujanje dialoga in kulture na tem področju. Poročilo spremlja stanje v vseh 27 državah članicah na letni ravni na podlagi usklajene in uveljavljene metodologije. V njem EK v štirih poglavjih oziroma stebrih analizira nacionalni pravosodni sistem, medijski pluralizem, institucionalne zavore in ravnotežja ter razvoj pravnega in institucionalnega okvira za preprečevanje in zatiranje korupcije v posamezni državi članici. EK od leta 2022 izda tudi priporočila za posamezne države članice in ocenjuje njihovo izvajanje, da bi države članice spodbudila k nadaljevanju reform ali izboljšanju uspešnosti na področjih, kot so lobiranje in prijave premoženja, kodeksi ravnanja ter izboljšanje preiskav in pregona korupcije, vključno s korupcijo na visoki ravni.

Kakšne ukrepe predlaga EK za krepitev preglednosti in integritete v Evropski uniji, zlasti v luči nedavnega škandala Qatargate? Lani je EK predstavila predlog nove direktive o boju proti korupciji. Kaj prinaša in kdaj pričakujete, da bo nova direktiva sprejeta?

V govoru o stanju v Uniji leta 2022 je predsednica EK Ursula von der Leyen napovedala, da bo EK »posodobila svoj zakonodajni okvir za boj proti korupciji z zvišanjem standardov za kazniva dejanja, kot so nezakonito bogatenje, trgovina z vplivom in zloraba moči.« EK je tako maja 2023 sprejela sveženj protikorupcijskih ukrepov, vključno s predlogom direktive o boju proti korupciji. Gre za instrument kazenskega prava, preventivne ukrepe in sporočilo o boju proti korupciji, v katerem EK oriše temeljne prioritete in ukrepe na tem področju.  

Namen direktive je okrepiti preprečevanje korupcije v vseh državah članicah, uskladiti definicije korupcijskih kaznivih dejanj in sankcij zanje ter zagotoviti, da imajo organi pregona na voljo orodja, ki jih potrebujejo za boj proti korupciji. Direktiva obravnava tako korupcijo v javnem kot zasebnem sektorju. Trenutno EU kriminalizira samo podkupovanje ter, če je povezano s finančnimi interesi Unije, podkupovanje in protipravno prilastitev. Ni pa v tem trenutku zavezujočih standardov EU o preprečevanju korupcije. S predlagano direktivo želi EK nabor korupcijskih kaznivih dejanj razširiti tudi na kazniva dejanja zlorabe položaja, poneverbe in trgovanja z vplivom – če naštejemo le nekatere.

Velja poudariti, da so nacionalni organi tisti, ki so in bodo tudi v prihodnje odgovorni za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Kar lahko storimo na ravni EU, je, da policiji in tožilcem v vsaki državi članici zagotovimo sredstva in ustrezna preiskovalna orodja za boj proti primerom korupcije.

Predlog direktive določa tudi višine kazni ter opredeljuje oteževalne in olajševalne okoliščine. Oteževalne okoliščine bi lahko veljale, na primer, če je storilec visok uradnik ali je odgovoren za kazenski pregon. Olajševalne okoliščine bi lahko vključevale situacije, ko storilec identificira druge storilce kaznivih dejanj ali pomaga pri njihovi privedbi pred sodišče.

Cilj direktive je tudi zagotoviti, da imajo države članice vzpostavljene osnovne preventivne ukrepe, kot so odprt dostop do informacij javnega pomena, učinkovita pravila za razkritje in obvladovanje nasprotja interesov v javnem sektorju, učinkovita pravila za razkritje in preverjanje premoženja javnih uslužbencev ter učinkovita pravila, ki urejajo odnose med zasebnim in javnim sektorjem.

Nova direktiva bo države članice zavezala k organiziranju informacijskih kampanj ter raziskovalnih in izobraževalnih programov o korupciji, sodelovanju s civilno družbo in lokalnimi organizacijami. Od njih tudi zahteva, da zagotovijo dovolj človeških, finančnih in tehničnih virov za organe, odgovorne za preprečevanje korupcije, kot je Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija), in organe pregona. Bolj usklajena kriminalizacija in sankcije za korupcijo po vsej EU bodo omogočile bolj učinkovito čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic. S tem bomo prispevali k večji odpornosti naših demokratičnih institucij proti korupciji in tako izboljšali zaupanje vanje.

---

Kateri drugi instrumenti obstajajo na ravni EU za podporo državam članicam v boju proti korupciji?

EK pozorno spremlja boj proti korupciji na nacionalni ravni, saj gre za enega osrednjih vidikov letnega cikla poročil o stanju pravne države. Od leta 2022 poročila vključujejo tudi priporočila za vsako državo članico, tudi na področju korupcije, EK pa na tehnični ravni sodeluje z državami članicami ter jim nudi strokovno znanje in pomoč pri njihovem uresničevanju.

Boj proti korupciji, skupaj z neodvisnostjo in učinkovitostjo pravosodnega sistema, je tudi del priporočil, ki jih države članice dobijo v okviru evropskega semestra.

EK je sicer vzpostavila posebne programe za podporo prizadevanjem za boj proti korupciji v državah članicah, ki se osredotočajo na pomoč pri oblikovanju protikorupcijskega okvira, krepitev usklajevanja med organi pregona držav članic in izboljšanje zmogljivosti za pregon korupcije in goljufij. Ob tem lahko EK računa na pomoč institucij, kot so Eurojust, Europol, Evropsko javno tožilstvo in Urad za boj proti goljufijam OLAF. EK je sicer predlagala tudi ustanovitev medinstitucionalnega organa EU za etiko ter krepitev integritete, preglednosti in odgovornosti pri evropskem odločanju.

Med pomembnimi dosežki EK velja omeniti mrežo EU proti korupciji, ki združuje organe pregona, javne organe, strokovnjake, civilno družbo in druge deležnike. Vzpostavili smo jo septembra 2023, naslednja srečanja mreže pa bodo letos junija in oktobra. Mreža bo delovala kot katalizator za preprečevanje korupcije po vsej EU ter bo razvijala najboljše prakse in praktične smernice. Gre predvsem za izmenjavo izkušenj na področju boja proti korupciji, ki izvajalcem boja proti korupciji iz držav članic ponuja forum za izmenjavo informacij o protikorupcijskih reformah. Naloga mreže bo razvijati najboljše prakse in praktične smernice na različnih področjih skupnega interesa. Podprla bo tudi bolj sistematično zbiranje podatkov in dokazov, ki lahko služijo kot trdna podlaga za protikorupcijske ukrepe in spremljanje uspešnosti teh ukrepov.

Kakšna je vloga EK pri preprečevanju korupcije in spodbujanju integritete v slovenskem javnem prostoru? Kako sodelujete s slovensko vlado in drugimi deležniki v Sloveniji?

EK v rednih letnih poročilih o stanju pravne državi spremlja, kako se v Sloveniji razvija okvir boja proti korupciji, pri čemer na državo naslavlja različna priporočila. EK to poročilo in priporočila, ki so v njem vsebovana, oblikuje na podlagi dialoga z vsemi pristojnimi organi in deležniki v Sloveniji, od ministrstev in Komisije prek policije in tožilstva do sodišč in organizacij civilne družbe. Ta dialog je potekal tudi letos in z njim imamo zelo pozitivne izkušnje. Cenimo sodelovanje in pripravljenost Komisije, da z EK deli svoje izkušnje, analize in predloge, saj nam ti zelo pomagajo pri pripravi poročila in priporočil v poglavju o protikorupcijskem okviru.  

Januarja smo na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji soorganizirali delavnico o korupciji v zdravstvenem sektorju v Sloveniji. Bila je dobro obiskana, razprave so bile živahne, Evropska komisija pa je dobila odlične informacije s terena o tem, kateri so glavni protikorupcijski izzivi v zdravstvu.

EK se zaveda, da imajo države članice različne pristope in pravila v zvezi s prijavami premoženja in lobiranjem, zato ne vztrajamo pri predpisovanju konkretnih rešitev, ampak si prizadevamo, da bi države tista pravila, ki jih imajo, izvajale tudi v praksi. S tem bodo spodbudile kulturo integritete v javnem sektorju in preprečile, da bi se kultura nekaznovanosti v političnem razredu prelila še v druge segmente družbe in tako spodkopavala našo politično in družbeno stabilnost. Prav zato imajo organi, kot je Komisija, tako pomembno vlogo. Seveda pa morajo imeti na voljo potrebna sredstva, da lahko opravljajo svoje delo.

Kako ocenjujete razmere v Sloveniji v primerjavi z drugimi članicami EU? Kje so možnosti za napredek?

Najnovejšo oceno bo EK podala v poročilu o stanju pravne države, ki bo objavljeno julija. V lanskem poročilu smo zaznali znaten napredek na več področjih. Veseli nas, da je država upoštevala naša priporočila v zvezi z nacionalno protikorupcijsko strategijo, ponovno vzpostavitvijo avtonomije delovanja nacionalnega preiskovalnega urada in povečanjem sredstev za nekatere druge organe.

Med pomanjkljivostmi poročilo omenja majhno število pregonov in obsodb zaradi korupcije na visoki ravni v Sloveniji ter dolgotrajne predkazenske preiskave. Tako kot v drugih državah članicah smo tudi v Sloveniji zaznali pomembna tveganja pri javnih naročilih. Ob tem pozdravljamo dejstvo, da so pristojni izvedli pregled tveganj v zdravstvenem sektorju. Več pozornosti si po našem mnenju zaslužita tudi lobiranje in nasprotje interesov.

V Indeksu zaznave korupcije leta 2023 Transparency International Slovenija dosega 56/100 ter se uvršča na 17. mesto v EU in na 42. mesto v svetu. Ta percepcija se v zadnjih petih letih slabša.

Ali lahko predstavite kakšne uspešne protikorupcijske strategije ali dobre prakse iz drugih držav članic EU, ki bi lahko bile v pomoč/podporo Sloveniji pri njenih izzivih v boju proti korupciji?

Ključna sta ozaveščanje in državljanska vzgoja: začeti moramo pri mladih, na katerih stoji prihodnost. Boj proti korupciji mora postati družbena vrednota, potem bodo lahko tudi pristojni organi učinkoviteje opravljali svoje delo.

Pomembno je, da organi, pristojni za boj proti korupciji, sodelujejo med seboj, tako medsektorsko kot tudi čezmejno.

Javni uslužbenci se moramo jasno zavedati, kaj je javna integriteta. Močan etični okvir in izvršljiva pravila, skupaj s sankcijami, za njegovo uresničevanje v praksi, so nujni. Dober primer za to je dolžnost javnih uslužbencev, da prijavijo interese in premoženje ob prevzemu dolžnosti. To omogoča odkrivanje morebitnega nasprotja interesov pri opravljanju službenih nalog.

Menimo, da je na tem področju mogoče doseči veliko več, zato s tem namenom financiramo posebne projekte, zlasti v okviru instrumenta za tehnično podporo TSI. Še posebej je na tem področju pomembna digitalizacija, kjer opažamo pomanjkljivosti, zato vlagamo tudi v digitalni prehod pravosodnih in drugih nadzornih sistemov.

Kaj je po vašem mnenju najbolj podcenjen vidik ali strategija v boju proti korupciji?

Vsekakor je vzpostavitev političnega in institucionalnega sistema integritete, preglednosti in odgovornosti v javnem in zasebnem življenju ključnega pomena za preprečevanje in zmanjševanje tveganja korupcije.

Spodbujanje protikorupcijske miselnosti in kulture od mladosti naprej je temelj za uveljavljanje protikorupcijske etike v praksi. Zato EK podpira kampanje za ozaveščanje in programe državljanske vzgoje.

Treba je vzpostaviti široka partnerstva z zasebnim sektorjem, s civilno družbo, mediji ter raziskovalnimi in akademskimi krogi in tako ustvariti kulturo integritete v vseh segmentih družbe.

Letos praznujemo 20. obletnico pridružitve Slovenije EU. Je v tem času prišlo do napredka in sprememb v boju proti korupciji, tako v EU kot Sloveniji?

Spoštovanje vladavine prava in boj proti korupciji sta danes vsekakor bolj v središču pozornosti tako evropskih kot nacionalnih institucij kot pred dvema desetletjema.

V slovenskem prostoru je Komisija za preprečevanje korupcije ključen partner Evropske komisije v njenih prizadevanjih za zagotavljanje učinkovitega protikorupcijskega okvira in integritete v državah članicah.

---

EU je v zadnjih dveh desetletjih dobila orodja, ki ji omogočajo učinkovit nadzor nad spoštovanjem načel pravne države, vključno s sankcijami. Veseli nas, da so tudi protikorupcijske institucije v Sloveniji in drugod po EU vse bolj dejavne pri opozarjanju, preiskovanju in sankcioniranju korupcijskih dejanj in nasprotja interesov.  

Resnični napredek na tem področju je seveda odvisen od vsakodnevnega, praktičnega udejanjanja temeljnih načel, na katerem temelji evropsko združevanje: spoštovanje človekovih pravic, demokracija, solidarnost. Prizadevanja za pravno državo in boj proti korupciji so lahko uspešna le, če vse države članice dosledno podpirajo te vrednote. Spodbujanje svobode medijev, neodvisnosti sodstva in preglednega upravljanje so pri tem bistvenega pomena za negovanje kulture odgovornosti in zaupanja. Le tako bodo lahko Slovenija in druge države članice še naprej polno izkoristile prednosti članstva v EU, kot so gospodarski razvoj, politična stabilnost in socialna kohezija.