Vodja Centra za zaščito prijaviteljev na Komisiji Gregor Pirjevec je včeraj v okviru dvodnevnega Posveta ekonomskih svetovalcev 2024 usposabljal ekonomske svetovalce iz diplomatsko konzularnih predstavništev na temo podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Prisotnim je predstavil Konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev in spremljanje njene implementacije. V okviru tega je podrobno osvetlil postopek in izsledke 4. faze ocenjevanja Republike Slovenije, katere rezultat je 17 priporočil in identifikacija 15 področij, ki jih bo delovna skupina OECD za boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju spremljala v nadaljevanju 4. faze ocenjevanja ob pripravi nadaljevalnih poročil.

Ob tem je Pirjevec izpostavil, da delovna skupina opaža napredek glede na predhodne faze na področju dodatnih preiskav podkupovanja v tujini, bolj proaktivnega prizadevanja Slovenije za odkrivanje tujega podkupovanja, zlasti spremljanja in odpiranja novih preiskav na podlagi poročanja v medijih, ter na področju sodelovanja tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada. Opozoril pa je na skrb delovne skupine zaradi pomanjkanja samega pregona zaznanih nepravilnosti. V devetih primerih tujega podkupovanja od leta 1999 je namreč sedem primerov vodilo do preiskav, v nobeni zadevi pa ni bila vložena obtožnica. Državni organi, razen organov pregona, do danes niso zaznali in prijavili nobenega primera podkupovanja v tujini. Opozoril je tudi na problematiko nizke stopnje uveljavljanja konvencije, saj v Sloveniji ni primerov obsodb za podkupovanje tujih javnih uslužbencev, kljub temu, da naša država velik del zunanje trgovine izvaja na trgih, ki predstavljajo tveganje za tuje podkupovanje.

Delovna skupina tako Sloveniji priporoča, da okrepi prizadevanja za usposabljanje uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve in veleposlaništev v zvezi z odkrivanjem in prijavljanjem podkupovanja tujih javnih uslužbencev. Pirjevec je še dodal, da so -  zaradi njihovega znanja o poslovnem okolju in poslovnih priložnostih v državah gostiteljicah, pa tudi zaradi dobrega poznavanja lokalnega okolja na splošno – diplomatski predstavniki kakovosten vir informacij o tujem podkupovanju.

Danes pa je svetnica Komisije Jana Lesnik usposabljala kandidate za vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki bodo svoje delo v teh funkcijah nastopili letos, ter javne uslužbence Ministrstva za zunanje in evropske zadeve o institutih lobiranja in darila. Predstavila je regulacijo lobiranja z namenom krepitve transparentnosti vplivov interesnih organizacij na odločanje o zadevah javnega pomena in krepitev enakopravnejšega dostopa do formalnih centrov odločanja. Opisala je izjeme od lobiranja ter razmejila dovoljeno vplivanje, ki ni lobiranje, kot so tiskovne konference medijski prispevki, peticije, sodelovanje v javnem postopku sprejemanje predpisov, vlaganje pobud za sprejem politik in predpisov, katerih sprejem nalagajo že veljavni predpisi in podobno.

Lesnikova je nadalje pojasnila zakonske dolžnosti zavezancev s področja prepovedi oziroma omejitev v zvezi s sprejemanem daril v javnem sektorju, pri čemer je poudarila neločljivo povezanost (ne)sprejemanja daril in osebne ter institucionalne integritete. Uradne osebe morajo namreč pri opravljanju svoje funkcije ves čas delovati v javnem interesu, kar je temelj integritete uradne osebe. Sporen vidik obdarovanja, ki ga je izpostavila, je, da je sprejem darila lahko problematičen, ker vpliva na pristranskost ravnanja ali odločanja uradne osebe, dovolj pa je že zgolj videz omenjenega. Oba instituta je Lesnikova orisala s primeri iz prakse dela Komisije.