Višji svetovalec na Komisiji Žarko Lipovec je v ponedeljek nagovoril udeležence posveta Kako izboljšati javno naročanje v zdravstvu?, ki ga je organiziral Uradni list. Dogodek je združil strokovnjake z različnih področij, ki so razpravljali o izzivih in rešitvah pri javnem naročanju v zdravstvenih ustanovah.

Posvet je bil namenjen obravnavi kompleksnih vprašanj, s katerimi se soočajo javni bolnišnični in zdravstveni zavodi pri zadovoljevanju potreb ob upoštevanju veljavnih predpisov. Pri načrtovanju in izvedbi javnih naročil se javni zavodi srečujejo z omejitvami s področja zakonodaje, vključno z javnonaročniško zakonodajo, javnofinančnimi, regulatornimi in protikorupcijskimi predpisi. Ključno je, da naročniki ravnajo skladno s pogodbenimi določili ter izvajajo pogodbe v okviru sprejetih zavez in zakonskih omejitev.

Žarko Lipovec je na posvetu predstavil najpogosteje zaznana koruptivna tveganja v zdravstvu. V svoji predstavitvi je izpostavil ključne izzive, kot so drobitev naročil, uporaba netransparentnih postopkov oddaje javnih naročil in nepoznavanje regulatornih obveznosti. Poleg tega je opozoril na odsotnost nadzora nad izvedbo pogodbe, nespoštovanje regulatornih zahtev tako v fazi dokumentacije kot v fazi pogodbe in pomena, odgovorne osebe naročnika pa naj s svojim zgledom opolnomočijo (opogumijo) prijavitelje - t. i. žvižgače, da prijavijo nepravilnosti, brez strahu pred morebitnimi povračilnimi ukrepi. S svojim prispevkom je pomembno obogatil razpravo in pomagal osvetliti ključna področja, kjer so potrebne nadaljnja pozornost in izboljšave.

Danes pa je vodja Službe za operativo na Komisiji Katja Mihelič Sušnik na Ministrstvu za zdravje članom svetov javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija (bolnišnice, NIJZ, NLZOH, JAZMP, Slovenija transplant, Zavod za transfuzijsko medicino, Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani) predavala o integriteti, kršitvah integritete in sistemskih rešitvah na tem področju. Slušateljem je predstavila pojem in pomen integritete ter orisala področja oziroma ravnanja, v povezavi s katerimi Komisija najpogosteje zazna kršitve integritete. Predstavila je tudi sankcije za kršitve integritete, ki so določene z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu.

V zaključku je navedla sistemske rešitve za krepitev integritete, saj ta "predstavlja imunski sistem posameznika, organizacije in družbe pred nesprejemljivimi, ne zgolj koruptivnimi ravnanji". Med drugim je izpostavila vodenje z zgledom, ozaveščanje, zaznavanje tveganj za nastanek kršitev integritete ter ustrezne odzive na sume kršitev integritete, kar vse skupaj lahko prispeva k vzpostavitvi dobro delujočega sistema skladnosti poslovanja in integritete.