Intervju je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Vabljeni k naročnini nanj!

Aktivno državljanstvo pomeni zavestno in odgovorno sodelovanje posameznika v družbi, da bi prispevali k njenemu skupnemu dobremu. Ni zgolj pravica, ampak tudi dolžnost vsakega člana skupnosti, da prispeva k njeni blaginji. V demokratičnih sistemih državljani niso le pasivni opazovalci, temveč imajo moč in dolžnost, da spremljajo delovanje oblasti, se zavzemajo za pravičnost, sodelujejo pri odločitvah in spodbujajo pozitivne spremembe. To lahko vključuje volilno udeležbo, spoštovanje zakonov, kritično spremljanje delovanja oblasti, prostovoljno delo ali angažma v civilnodružbenih pobudah.

Šole kot kalilnice aktivnih državljanov

Aktivno državljanstvo se ne začne šele pri volitvah ali peticijah. Začne se v šoli, v učilnicah, kjer mladi spoznavajo, da so njihovi glasovi in dejanja pomembni. Če želimo močno in pravično družbo, moramo poskrbeti, da bodo prihodnje generacije to razumele in živele.

Izobraževanje igra pomembno vlogo pri vzgoji aktivnih državljanov. Mladi se že v šoli naučijo, kako deluje politični sistem, kakšne so njihove pravice in dolžnosti ter kako lahko sami prispevajo k družbenim spremembam. Programi in vsebine, kakršno je Aktivno državljanstvo, pomagajo razvijati kritično mišljenje in spodbujajo sodelovanje pri reševanju družbenih problemov. Ponujajo temeljno znanje o svobodi, pravičnosti, človekovih pravicah in delovanju javnih institucij, hkrati pa dijakom omogočijo praktične izkušnje – obiske državnih institucij, simulacije demokratičnih procesov in razprave o aktualnih družbenih temah. S tem se učijo ne le teorije, temveč tudi tega, kako svojo vlogo državljana živeti v praksi. Dijaki skozi koncept aktivnega državljanstva spoznavajo svojo vlogo v družbi in pomen angažiranosti. Pri tem pridobivajo znanja o človekovih pravicah, demokraciji, medijih, civilni družbi, političnem sistemu Slovenije, Evropske unije in globalnih izzivih.

Letos so kot prvi Komisijo obiskali dijaki Gimnazije Ptuj. V nadaljevanju objavljamo zapis njihove učiteljice Vide Otič, ki je dijake spremljala med obiskom.

Dijaki Gimnazije Ptuj v okviru aktivnega državljanstva obiskali Komisijo

Kako do dobre skupnosti? Zgodovina politične filozofije ponuja različne koncepte. Med prvimi in najslavnejšimi je Platonova dokončna rešitev vseh družbenih antagonizmov, dobro delujočo državo vidi kot harmonično skupnost treh razredov, kjer vladajo z umnim uvidom v idejo Dobrega prežeti filozofi. Žal je njegova rešitev prezahtevna in v demokratičnem okolju neuporabna.

Če smo skromnejši in hkrati dediči razsvetljenske drže, potem dobro urejeno skupnost vidimo tam, kjer človek, ki po naravi nima gospodarja, to svobodo ohrani tudi v družbi in hoče takšno oblast, kjer bo svoboda posameznikov zaščitena pred drugimi posamezniki in tudi pred oblastjo samo. Najbolje je oblast varovana tam, kjer so ljudje sami vir oblasti. Govorimo o demokraciji.

Če ohranimo nekaj platonističnega pogleda, potem moramo trditi, da je vladarje treba izobraziti. Ko dodamo še politično ureditev demokracijo, potem mislimo na to, da je treba izobraziti vse bodoče državljane. Naš šolski sistem je dolgo pogrešal predmet, ki bi zastopal to vizijo. Pred leti pa je bil vpeljan v vso mrežo šol po osnovni šoli predmet, ki so ga poimenovali Aktivno državljanstvo. Mišljen je kot mala šola državljanske pismenosti, v šolskem kurikulumu mu je namenjenih 35 ur, a se lahko pojavi problem, ker se lahko zgodi, da je predmet aktivnega državljanstva brez svoje države. Predmet namreč ni nujno postavljen v urnik, kar lahko zaplete njegovo izvajanje, hkrati pa da šoli ter učiteljicam in učiteljem možnost drugačnega pristopa.

Dijaki morajo torej spoznati temeljne pojme (svoboda, pravična družba, človekove pravice, državljanstvo, družbena pogodba) in načine delovanja države (tri veje oblasti in njihove funkcije, državne institucije, neodvisni državni organi). Verjetno je že očitno, da je vsebin preveč in časa premalo. Rešitev za to zadrego šole velikokrat poiščemo v tem, da dijake tretjih letnikov, kjer predmet dobijo na urnik, peljemo na obisk v državne institucije, da tam izvedo, kaj te institucije so in kako lahko drug drugemu pomagajo, da začnejo plesti vez, ki ga naj državljani imajo z državo.

Vse prej zapisano je pravzaprav le dolg uvod v pravi namen tega zapisa.

To šolsko leto smo namreč na Gimnaziji Ptuj imeli srečo, da smo med institucije, ki jih na isti dan obiščemo v Ljubljani, izbrali neodvisni državni organ KPK – Komisijo za preprečevanje korupcije. Izkazalo se je, da so neverjetno dobro pripravljeni na sodelovanje z nami, da so interaktivno dijakom ponudili pregled njihovega delovanja, da so z njim ravnali skrajno spoštljivo in pozorno, da so s pomočjo ugank spodbudili dijake, da se aktivno vključijo v predstavitev, in tako mimogrede predstavili svoj glavni cilj: dobra država stoji na pozornih in aktivnih državljankah in državljanih, kar je seveda tudi namen predmeta.

Kaj so dijakinje in dijaki še pridobili? Država pomeni tudi paleto državnih organov, ki skrbijo za skupno dobro, za narodov blagor, bi rekel Cankar. Državne organe pa sestavljajo ljudje, ki morajo svoje poklicne kariere voditi tako, da vselej zasledujejo javno dobro in se uprejo skušnjavi profitirati na račun javnega. Če bi bili vsi moralne osebe in bi delovali iz moralne dolžnosti, kjer bi bilo moje osebno načelo vedno takšno, da bi lahko hkrati bil tudi obči zakon, tedaj nobena kontrola nad našim delovanjem ne bi bila potrebna. A ker nismo vselej takšni, ker velikokrat popuščamo pred sebičnimi željami, nujno potrebujemo organe kontrole. KPK je takšen organ, ki bdi nad delovanjem javnega sektorja, zagotavlja transparentnost porabe javnega denarja in zmanjšuje patologije oziroma nepravilnosti.

Velikokrat dijaki zadeve politike in državnih organov zaradi številnih afer, ki jih površno ujamejo, dojemajo samo kot pokvarjenost, s katero nočejo nič imeti. Zato je naša naloga tudi ta, da pokažemo, da živijo v sistemu, kjer s politiko pač nekaj imajo in da so anomalije politike resna grožnja sistemu in zato resno obravnavana, da lahko tudi sami kot aktivni državljani sodelujejo v odpravljanju teh anomalij in si s tem omogočijo urejene žaveljske razmere.

Kako biti aktiven državljan in pri tem sodelovati s KPK? To je precej zapleten odnos. Od nas terja naklonjenost državi, pozornost do javnega dobrega in porabe javnih financ, vednost, da gre za kršitev, in pogum na kršitev opozoriti.

Ta državljanska drža, ki zahteva pogum, se ne sklada z držo, ki jo pridobijo že v otroštvu, da torej moramo za vsako ceno držati s skupnostjo, ki ji pripadamo, ne povedati, molčati, ne se izpostaviti. Da je tožariti slabo, da se moramo brigati za svoje zadeve in se ne spodobi drugim gledati pod prste, četudi ne delajo prav, a jih poznamo, jim celo pripadamo. Drža, na katero so sedaj usmerjeni dijaki in se od njih pričakuje, da jo bodo razvili kot državljani pa je, da pogledajo preko znane skupnosti v bolj abstraktno skupnost državljanov, kjer smo zavezani istemu pravnemu redu, istim pravilom in da nemarnost, kršenje tega reda spodnaša tako državljansko kot vse manjše skupnosti, ki jo tvorijo. Dijakom so predstavili koncept žvižgačev kot pozitiven pojem, ki zahteva dobre in pogumne državljane, ki so pozorni in pogumni lokalno, da lahko država ohranja pravičen red globalno.

Zelo dobro je KPK opravil svoje delo.

Vida Otič, učiteljica filozofije, Gimnazija Ptuj

Zakaj je aktivno državljanstvo v šolah pomembno?

• Preprečuje politično apatijo – Če mladi ne razumejo delovanja družbe, se v odrasli dobi težje vključijo v demokratične procese.

• Krepi kritično mišljenje – Dijaki se naučijo presojati informacije, razmišljati o etiki in pravičnosti ter argumentirati svoja stališča.

• Spodbuja odgovornost – Ko razumejo, kako njihova dejanja vplivajo na skupnost, se lažje odločajo za družbeno aktivnost in odgovorno ravnanje.

• Pripravlja na realno življenje – Mladi pridobijo znanja in veščine, ki jim pomagajo razumeti in aktivno soustvarjati družbo, v kateri živijo.

V času hitrih družbenih sprememb, lažnih novic in politične apatije je aktivno državljanstvo pomembnejše kot kadar koli prej. Vsak posameznik ima moč, da prispeva k bolj pravični, pregledni in vključujoči družbi – in prav v tem se skriva bistvo demokracije.