Uslužbence in inšpektorje Tržnega inšpektorata RS je dr. Robert Šumi v Ankaranu nagovoril s prispevkom Integriteta pri inšpektorskem delu. Predstavil jim je zakonske določbe in obveznosti, ki se jih morajo držati pri svojem delu kot javni uslužbenci, in opozoril na nekatera tveganja, s katerimi se (lahko) srečujejo pri izvajanju nalog inšpekcijskega organa. Posebno pozornost je na primerih konkretnih situacij, s katerimi se zaposleni inšpekcijskega organa srečujejo pri svojem delu, namenil institutu nasprotja interesov.

Lapornik je v organizaciji Ministrstva za pravosodje, Centra za izobraževanje v pravosodju v Ljubljani, v okviru štiridnevnega Strokovnega usposabljanje za predsednike in direktorje sodišč ter Usposabljanja za vodstveno funkcijo na državnem tožilstvu predstavil institut Integritete in dejavnike tveganja za njeno kršitev. Povedal je, da ima Komisija trenutno 27 pravnomočno ugotovljenih kršitev integritete, od tega 11 zadev pravnomočnih po sodbi sodišča. Med obravnavanimi osebami so po pogostosti kršitev v vrhu občinski funkcionarji, sledijo pa poslovodne osebe. Lapornik je razložil koncept vodenja z zgledom, ki ima skupaj z etičnim vodenjem ključno vlogo pri krepitvi integritete na vseh ravneh delovanja organa in skupaj z zakonitostjo, strokovnostjo, pogumom in odločnostjo predstavlja profesionalizem. Opozoril je, da v praksi pogosto delujemo drugače kot to predvidevajo načela, norme in vrednote, kar je posledica nezrelosti, pomanjkanja individualne družbene in politične odgovornosti, indiferentnosti in neobčutljivosti oziroma nezahtevnosti družbe. Integriteta tu prevzame še eno ključno vlogo, je povedal, namreč zmanjšuje razkorak med teorijo in prakso - med tem, k čemur stremimo, in tem, kako dejansko delujemo v praksi. Povzel je institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki se neposredno nanašajo na delo sodnikov in tožilcev, to so premoženjsko stanje, omejitve poslovanja, darila, protikorupcijska klavzula in izjava o lastniški strukturi, lobiranje in načrti integritete.