Komisija je maja 2023 prejela prijavo, iz katere so med drugim izhajali očitki: da Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) ne pobira nadomestila za uporabo vode od vseh uporabnikov, ki so to nadomestilo dolžni plačevati, kar naj bi povzročilo veliko oškodovanje državnega proračuna; da MNVP 18 let ni sprejelo podzakonskih predpisov s tega področja niti ni izvrševalo zahtev Računskega sodišča RS; ter da s svojo neaktivnostjo na tem področju izkrivlja konkurenco.

V predhodnem preizkusu je Komisija pridobila podatke in pojasnila MNVP in Direkcije RS za vode, preučila področno zakonodajo ter vpogledala v revizijska poročila Računskega sodišča RS s tega področja. Pri tem je Komisija ugotovila, da gre za sistemski problem in v zvezi s tem zaznala določena sistemska korupcijska tveganja, povezana predvsem s tveganjem neenake obravnave uporabnikov voda ter upravljanjem z zbranimi sredstvi okoljskih dajatev za rabo vode (ob tem pa poudarjamo, da Komisija ni pristojna za izvajanje nadzora nad pravilnostjo obračunavanja vodnega povračila na področju proizvodnje pijač in tudi ne za izvajanje nadzora nad porabo teh sredstev).

Kot izhaja iz ugotovitev Komisije, v praksi imetniki koncesij plačujejo za izkoriščanje vodnih virov, medtem ko imetniki vodnih dovoljenj dajatev za vodno pravico ne plačujejo, saj za to ne obstaja ustrezen podzakonski predpis. V okviru postopka je Komisija pridobila dopis iz leta 2018 takrat pristojnega ministrstva za to področje, Ministrstva za okolje in prostor, iz katerega izhaja, da se problematike zaveda in jo ureja. Enako izhaja tudi iz pojasnil MNVP, vendar v vsem tem času ni uspelo pripraviti niti začasnega režima, ki bi za plačila imetnikov vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja veljal v prehodnem obdobju, niti ni dovolj hitro pristopilo k novelaciji Zakona o vodah, ki bi uzakonila trajnejšo rešitev plačil za vodno pravico. Trenutno stanje pa po mnenju Komisije predstavlja velik poseg v položaj in pravno varnost koncesionarjev in v praksi jasno izkazuje njihovo neenako obravnavo, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli pravne države.

Komisija je tudi zaznala, da poraba sredstev, zbranih v Skladu za vode, ni urejena dovolj transparentno in ciljno usmerjeno glede na dejanske potrebe oziroma obstoječe protipoplavne načrte in ukrepe. Zato bi bilo nujno (tudi ker se bodo sredstva z ureditvijo režima plačevanja okoljskih dajatev za rabo vode predvidoma še povečevala) oblikovati celovite in natančne kriterije za gospodarno in učinkovito financiranje protipoplavnih ukrepov in protipoplavne infrastrukture na vseh nivojih, s čimer bi se izboljšala tako preventivna dejavnost kot pripravljenost države na posledice poplav, hkrati pa bi se naslovila tudi sistemska korupcijska tveganja, ki spremljajo upravljanje porabe namenskih sredstev.

Zato je Komisija na Vlado RS naslovila pobudo, naj poskrbi za ureditev dajatev za rabo vode in gospodarno porabo sredstev Sklada za vode ter v šestih mesecih od prejema pobude Komisijo tudi obvesti o izvedenih ukrepih.