Komisija že vrsto let med področja, ki so najbolj izpostavljena tveganjem za nastanek korupcije in drugih odklonskih ravnanj, uvršča zdravstvo in javno naročanje. Zato je že v preteklosti tema dvema področjema namenila veliko pozornosti, tudi v lanski Analizi delovanja javnega sektorja na področju zdravstva (Analiza). V zvezi z ugotovitvami Analize je Komisija julija lani na Ministrstvo za zdravje (MZ), izbrane javne zdravstvene zavode (JZZ) in druge deležnike naslovila več priporočil za izboljšanje sistema, med drugim tudi glede izvajanja javnih naročil v smislu ustanovitve skupne javnonaročniške službe.

Komisija namreč že več let poudarja, da je enotno vodenje javnih naročil nujen predpogoj za bolj transparentno, sledljivo in ekonomično javno naročanje. Takšno vodenje javnih naročil omogoča ustreznejšo identifikacijo potreb po nabavi, boljšo preglednost postopkov in večjo sledljivost, hkrati zagotavlja doseganje ekonomije obsega, predvsem nižjih cen, zmanjšajo pa se tudi administrativni stroški. MZ in JZZ je Komisija zato priporočila, naj pripravijo konkretne ukrepe, da se javna naročila vodijo centralizirano, oziroma naj razmislijo o vzpostavitvi skupnih nabavnih služb.

Po mnenju Komisije odločitev, da se pomemben del nalog pri izvedbi javnih naročil prenese na zunanje izvajalce – odvetniške družbe, ne predstavlja koraka v smeri ustreznejšega upravljanja s korupcijskimi tveganji, na katere je opozorila v Analizi. Medijsko izpostavljen primer javnega naročila UKC Ljubljana za izvajanje storitev svetovanja na področju javnega naročanja  v daljšem časovnem obdobju (4 let) po mnenju Komisije kaže na odmik od njenih priporočil za ustreznejše upravljanje s korupcijskimi tveganji. Zato Komisija v okviru svoje preventivne vloge ponovno opozarja na tveganja, ki jih takšna praksa povzroča.

Povečanje tveganj za kršitve nasprotja interesov in integritete

Vključitev zunanjih izvajalcev v postopke javnega naročanja poveča možnosti za nastanek kršitev s področja nasprotja interesov in kršitev integritete (npr. kot posledice izvajanja nezakonitih in neetičnih vplivov, prirejanja meril in kriterijev, uhajanja notranjih informacij in s tem privilegiranja ponudnikov pri posameznih postopkih javnih naročil). Vse našteto ne zagotavlja delovanja naročnika v javnem interesu. Komisija je že v okviru izvajanja Analize ugotovila, da naročniki pogosto sicer res razpolagajo z omejenimi kadrovskimi resursi in znanjem, k čemur pripomorejo tudi trenutne razmere na trgu dela, vendar pa po mnenju Komisije takšna rešitev ne predstavlja dolgoročno vzdržnega sistema izvajanja postopkov javnega naročanja. Oddajanje del in nalog javnega sektorja zunanjim izvajalcem (na področju javnega naročanja ali na drugih področjih, kot je pisanje zakonodaje, izvajanje informacijsko tehnoloških storitev ipd.) namreč ne bi smelo predstavljati dolgoročne in edine rešitve sistemskih pomanjkljivosti, ampak zgolj kratkoročno premostitveno možnost do vzpostavitve ustreznejše sistemske rešitve, ki bo v največji možni meri sledila javnemu interesu.

Glede na višino proračunskih sredstev, ki jih Republika Slovenija namenja reševanju problematike v zdravstvu, Komisija pričakuje, da bodo vlada in pristojna ministrstva glede zaznanega in zgoraj izpostavljenega načina izvajanja postopkov javnih naročil čim prej zavzeli stališče in poiskali ustreznejše sistemske rešitve.