Komisija je postopek uvedla na podlagi junija 2023 prejete prijave, ki je vsebovala očitke, da župan podeljuje dela posamezniku, s katerim prijateljuje. V predhodnem preizkusu prijave je pridobila podatke in pojasnila Občine Komen ter oseb, na katere so se nanašali očitki.

Ugotovila je, da je Erik Modic v obdobju 2021 – 2023 podpisal več naročilnic in odredb plačila računa, ki so se nanašale na določen s. p., v letu 2021 pa je podpisal tudi sklep o imenovanju določenega posameznika v občinsko komisijo. S tem poslovnim subjektom oziroma posameznikom pa je imel župan Občine Komen poslovni stik, saj je z njim v letu 2021 zasebno sklenil pogodbo za storitve gradbenega nadzora. Tovrstno zasebno poslovanje temelji na medsebojnem zaupanju v odnosu naročnik – izvajalec storitve, v konkretnem primeru dlje časa trajajočega sodelovanja, kar pomeni poslovni stik med županom in izvajalcem storitev.

Zasebni interes je vplival na nepristransko opravljanje javnih nalog

Zasebni interes osebe, s katero ima Erik Modic poslovne stike, je tako vplival na nepristransko izvajanje javnih nalog župana, s čimer se ustvarja najmanj videz nasprotja interesov. Bistvena elementa, ki opredeljujeta nasprotje interesov, sta dva in morata biti izpolnjena kumulativno:

• zasebni interes uradne osebe (ki pomeni (ne)premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ta oseba ali njen družinski član osebne, poslovne ali politične stike, in

• obstoj okoliščin (poslovni stik), ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe.

37. člen ZIntPK uradni osebi predpisuje dolžnost, da mora biti v zvezi s svojo službo ali funkcijo pozorna na vsako nasprotje interesov in se mu je dolžna izogniti. V konkretnem primeru bi moral Erik Modic zaznati okoliščine nasprotja interesov in se jim izogniti tako, da bi pred sodelovanjem in odločanjem v zvezi s poslovanjem Občine Komen s konkretnim podjemom takoj prenehal z delom ter o okoliščinah pisno obvestil Komisijo, ki bi odločila o obstoju oziroma neobstoju nasprotja interesov. Ker tega ni storil, mu je Komisija v prekrškovnem postopku izrekla tudi globo.

Komisija ponovno poudarja pomen doslednega izogibanja nasprotju interesov, saj gre pri tem za enega ključnih institutov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Komisija opozarja, da je od dokazanega nasprotja interesov do korupcije praviloma le še korak.

Ugotovitve Komisije so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni vložila tožbe v upravnem sporu. Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti (obravnavana oseba izjasnitve na osnutek ugotovitev ni podala), kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK.