V predhodnem preizkusu prijave, ki jo je prejela 3. 5. 2024, je Komisija pridobila pojasnila Ustavnega sodišča RS in preučila področno zakonodajo. Ugotovila je, da je dr. Rok Čeferin 19. 4. 2024 podal predlog za izločitev v zadevi, ki jo je Ustavno sodišče RS na zahtevo Državnega sveta RS vodilo glede presoje ustavnosti ZRTVS-1B, saj je bil že izločen iz druge zadeve, ki se prav tako nanaša na isti zakon. Predlog za izločitev je bil 25. 4. 2024 uvrščen na sklic naslednje seje Ustavnega sodišča RS. Ta je bila 9. 5. 2024, ko je Ustavno sodišče RS odločilo, da se sodnik izloči pri obravnavanju in odločanju v tej zadevi.

V primerih okoliščin nasprotja interesov ustavnih sodnikov ne veljajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za uresničevanje katerega je pristojna Komisija. Izločanje ustavnih sodnikov namreč ureja Zakon o ustavnem sodišču (in podrobneje Poslovnik Ustavnega sodišča), določbe ZIntPK pa v skladu s 3. členom ZIntPK veljajo le, če drug zakon vprašanj o nasprotju interesov ne ureja drugače.  

Z vidika tega, ali je zadevo treba odstopiti drugemu pristojnemu organu (torej Ustavnemu sodišču), pa je Komisija pridobila dodatne informacije glede izločanja. Pri tem je bistveno, da se sodnik Ustavnega sodišča RS ne more sam izločiti iz odločanja v konkretni zadevi, temveč o tem vedno odločajo (na zahtevo udeleženca postopka ali na predlog samega sodnika) drugi ustavni sodniki. Ker je bil dr. Rok Čeferin na seji 9. 5. 2024 v skladu z določbami Zakona o ustavnem sodišču že izločen iz zadeve, Komisija tudi v zvezi s tem ni potrdila sumov kršitev iz pristojnosti drugih organov.