Komisija je postopek uvedla, ko je v začetku leta 2024 prejela dve prijavi, iz katerih so izhajali očitki, da takratna direktorica družbe Star Solar, d. o. o., hči predsednika Vlade RS, to funkcijo opravlja zgolj formalno ter da naj bi bila direktorica družbe Borzen imenovana po zaslugi predsednika vlade. V predhodnem preizkusu je Komisija pridobila informacije in pojasnila od Borzena, Gibanja Svoboda, Generalnega sekretariata Vlade RS, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, vpogledala je v različne baze podatkov ter opravila razgovor.

Kot je Komisija javnosti že večkrat pojasnila, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) funkcionarjem ne prepoveduje lastništva v podjetjih. V postopku je Komisija ugotovila, da je predsednik Vlade RS Robert Golob izpolnil vse formalne obveznosti, ki jih funkcionarjem določa ZIntPK, tako glede poročanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja, kot glede poročanja premoženjskega stanja. Prav tako ni potrdila kršitev omejitev poslovanja, saj te veljajo za poslovanje med organom, kjer funkcionar opravlja funkcijo, in subjektom, s katerim je funkcionar ali njegov družinski član povezan. V konkretnem primeru to pomeni, da je prepovedano poslovanje družbe Star Solar z Vlado RS, ne pa tudi z drugimi subjekti javnega sektorja, kot je Borzen. Glede na razpoložljivo dokumentacijo in pogodbe, sklenjene med družbama Star Solar in Borzen, Komisija tudi ni potrdila očitkov, da je predsednik vlade vodenje družbe zgolj formalno prenesel na hči in da z družbo še naprej upravlja sam.

Zaznana tveganja v postopkih imenovanj članov nadzornega sveta

Komisija je v postopku preverila tudi okoliščine imenovanja direktorice Borzena, ki jo je v skladu s pristojnostmi izbral nadzorni svet družbe, in v postopku imenovanja ni ugotovila kršitev. Ker je zaznala sume kršitev nasprotja interesov pri imenovanju takratnega člana nadzornega sveta Žige Fišerja, ki je bil poslovno povezan z Gibanjem Svoboda, je podrobno preverila tudi, ali je šlo pri njegovem imenovanju za okoliščine, zaradi katerih bi se moral predsednik vlade iz odločanja izločiti. Glede na prejeta pojasnila in razpoložljive dokaze Komisija ni potrdila, da bi med predsednikom vlade in Žigo Fišerjem obstajal osebni ali poslovni stik takšne narave, zaradi katerega bi lahko prišlo do (videza) nasprotja interesov, in bi se moral Robert Golob iz odločanja izločiti.

Je pa Komisija pri imenovanju članov nadzornega sveta Borzena – imenovala jih je vlada na predlog Ministrstva za infrastrukturo – zaznala korupcijska tveganja. Vlada RS oziroma pristojno ministrstvo nimata posebnega pravilnika ali vzpostavljenega postopka izbire in presoje kandidatov za imenovanje v nadzorne svete družb, izbor nadzornikov pa je bil izveden na podlagi neposrednega povabila. Tak način izbora članov sveta družbe predstavlja korupcijsko tveganje v povezavi z merili in kriteriji izbire kandidatov, zagotavljanjem objektivnosti in nepristranskosti predlagatelja ter zagotavljanjem strokovnosti izbranih kandidatov za opravljanje dela članov nadzornih svetov družb v lasti Republike Slovenije. Zato je Komisija na Vlado RS naslovila priporočilo, naj predpiše ustrezne transparentne izbirne postopke pri predlaganju oziroma imenovanju članov organov nadzora v družbah, kjer je v vlogi delničarke oziroma družbenice. Komisija Vladi RS priporoča:

-        da se za te postopke izbora ustanovi natečajna komisija,

-        da se vzpostavi javni nabor kandidatov ali objavi javni razpis,

-        da se posebna pozornost posveti strokovni usposobljenosti in osebni integriteti,

-        da se o vseh delih postopka vodijo ustrezni zapisniki in

-        da se odločitve o izbiri obrazložijo.

Komisija je v preteklosti že večkrat izpostavila, da so transparentni in sledljivi kadrovski postopki, v katerih se ustrezne kandidate izbira na podlagi visoke stopnje osebne integritete, strokovnosti, kompetentnosti, izkušenosti ter politične neodvisnosti, ključni tako za uspešno korporativno upravljanje kot za dvig zaupanja v delovanje javnega sektorja.