Poročanje o lobiranju je bistvenega pomena z vidika zagotavljanja transparentnosti izvajanja vplivov na oblikovanje zakonodaje in javnih politik ter odločanje o drugih zadevah v javnem sektorju. Transparentnost pa prispeva k večji odgovornosti odločevalcev in zmanjšuje tveganja za nastanek nezakonitih ali neetičnih praks.

Na zadnji dan leta 2023 je bilo v registru lobistov vpisanih 84 lobistov. Med njimi je 20 takih, ki kljub pozivu Komisije niso poročali o svojem delu v letu 2023. Komisija jim je izrekla upravne sankcije, in sicer osem pisnih opominov, deset prepovedi lobiranja v trajanju od treh do štiriindvajset mesecev ter dva izbrisa iz registra.

Med ministrstvi so o lobističnih stikih najpogosteje poročali Ministrstvo za finance (117 zapisov), Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (85), Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (55), Ministrstvo za zdravje (35) in Ministrstvo za kulturo (31). Ostala ministrstva so posredovala 20 ali manj zapisov, ministrstvi za notranje zadeve ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa o stikih v letu 2023 nista poročali.

Za 814 stikov, o katerih so poročali lobiranci, se je izkazalo, da niso lobistični in o njih sploh ne bi bilo treba poročati. Pri tem relativno izstopa Ministrstvo za javno upravo, saj je med 61 poročanimi stiki kar 39 stikov (63,93 %) neustrezno opredelilo kot lobiranje. Komisija ugotavlja, da lobiranci kot lobiranje pogosto opredelijo prošnje ali vabila na sestanek, prav tako pa tudi stike s predstavniki pravnih oseb javnega prava in lokalnih skupnosti, čeprav navedene situacije ne predstavljajo lobiranja.

Nizka stopnja poročanja na lokalni ravni

Trend nizke stopnje poročanja lobirancev o lobističnih stikih na lokalni ravni se nadaljuje. Od skupno 212 občin je Komisija v letu 2023 od zgolj šestih občin prejela šest zapisov lobirancev o 101 stikih z lobisti (na enem zapisu lobiranci lahko poročajo o več stikih z lobisti). Po drugi strani pa predstavnike lokalnih skupnosti drugi lobiranci večkrat označijo za lobiste, čeprav to niso. V letu 2023 so tako lobiranci poročali o 19 stikih s predstavniki posameznih občin, čeprav Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) določa, da so funkcionarji in javni uslužbenci organov in uprav lokalnih skupnosti lobiranci in v takšnih primerih ne gre za lobiranje.

Aktualna zakonodaja neustrezna za učinkovit nadzor

Komisija že več let opozarja na neustreznost regulacije lobiranja in poziva pristojne organe k njeni ustrezni ureditvi, čemur pritrjuje tudi vsebina tokratnega poročila, ki ga v celoti objavljamo v nadaljevanju. Aktualna zakonodaja na tem področju namreč ne omogoča učinkovitega nadzora lobističnih stikov in ne sledi mednarodnim trendom razvoja lobistične regulative, med katerimi je tudi odprava izjem oziroma predrugačenje definicije lobista. Dodatno bi bilo treba za izboljšanje nadzora uskladiti časovno poročanje lobirancev in lobistov (prvi morajo poročati redno, drugi pa lahko poročajo konec januarja za celotno preteklo leto).

Ker je pri spoštovanju dolžnosti zavezancev izjemnega pomena poznavanje in razumevanje področja, bo Komisija usmerjeno nadaljevala z ozaveščanjem o pomembnosti poročanja o lobiranju. Tako bo občinam ponovno obrazložila določbe o lobiranju ter jih opozorila na njihove dolžnosti, lobirance, ki o stikih poročajo sproti, obveščala o morebitnih zaznanih neskladnostih, interesne organizacije,  ki o izvajanju lobističnih dejavnosti niso poročale, pa sproti opozarjala na njihove obveznosti ter spodbujala k sprotnemu poročanju. Prav tako bo 26 državnih organov, katerih funkcionarji oziroma javni uslužbenci niso poročali o stikih, o katerih so poročale interesne organizacije, zaprosila za razjasnitev dejanskega stanja in morebitno oddajo poročil.