Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti.

Zakaj zakonska regulacija lobiranja?

Lobiranje od leta 2010 ureja ZIntPK, z novelo iz leta 2020 pa je bila ureditev pomembno spremenjena.

Bistven namen pravne ureditve lobiranja je krepitev transparentnosti, strokovnosti in zakonitosti vplivov interesnih organizacij na odločitve odločevalcev znotraj javnega sektorja. Lobiranje ima pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje in politik, saj omogoča interesnim organizacijam predstavitev svojih pogledov, vendar pa brez jasnih pravil pri njegovem izvajanju obstaja tveganje za nastanek netransparentnih in neetičnih praks, ko bi na javne odločitve vplivali zgolj tisti z dostopom do centrov javnega odločanja, drugim pa bi takšno vplivanje onemogočeno ali pa vsaj oteženo. S takšnim delovanjem bi bile javne odločitve »pisane na kožo« samo tistim, ki so na odločevalce uspešno vplivali, in ne bi bile pripravljene in sprejete v javnem interesu. Zakonska regulacija lobiranja je torej nujna zaradi:

• preglednosti: javnost mora vedeti, kdo vpliva na odločitve v javnem sektorju, ker lahko na ta način presoja, ali je odločitev zgolj v interesu tistega, ki je vplival, ali tudi ostalih (v javnem interesu);

• zaupanja: zagotovilo, da odločanje temelji na zakonitih in strokovnih podlagah in ne na tem, kdo je bil bolj uspešen pri vplivanju na centre odločanja, krepi zaupanje v javne institucije;

• preprečevanja nepravilnosti: jasna pravila onemogočajo nezakonito vplivanje in zmanjšujejo korupcijska tveganja za protipravne prakse (kot npr. »daj-dam«).

Kaj je lobiranje?

Lobiranje je legitimna dejavnost, pri kateri interesne organizacije nejavno vplivajo na odločanje o zadevah javnega pomena. Da pa je lobiranje zakonito in pregledno, mora potekati po pravilih, določenih v ZIntPK.

Lobistični stik obstaja, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji trije pogoji:

• gre za nejaven stik med lobistom in lobirancem,

• je lobistov cilj vplivanje preko lobiranca, ki sodeluje v postopku ali samostojno sprejema odločitev o vsebini ali postopku sprejemanja predpisov in drugih splošnih aktov oziroma na odločanje v drugih zadevah znotraj javnega sektorja,

• lobist deluje v imenu interesne organizacije.

Kaj ni lobiranje?

• Ko posameznik v svojem imenu izraža osebna stališča, predloge, komentarje.

• Ko zainteresirana javnost podaja predloge in komentarje v javnih razpravah ali posvetovanjih.

• Ko gre za vplivanje v zadevah, ki so predmet sodnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih formalnih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov (disciplinski, kadrovski postopki ….). Pravila sodelovanja strank v teh postopkih so namreč regulirana z drugimi zakoni. Vplivanje mimo teh procesnih pravil bi lahko pomenilo nezakonito ravnanje v smislu suma kršitve integritete.

Za lažje razumevanje, kaj NI lobiranje, sta tu dva primera:

• Pogovor med občanom in funkcionarjem na javnem dogodku, kjer občan izrazi svoje mnenje ali poda predlog, ni lobističen stik.

• Predlogi, posredovani med uradno objavljeno javno razpravo o predlogu zakona, prav tako ne predstavljajo lobiranja.

Kdo so udeleženci lobiranja?

1. Lobisti: Osebe, ki izvajajo lobiranje. Lahko so:

   • registrirani lobisti - vpisani v register lobistov ali

   • neregistrirani lobisti - zaposleni, zakoniti zastopniki ali izvoljeni predstavniki interesne organizacije (izvoljeni predstavnik interesne organizacije so tisti, ki jih interesna organizacija izvoli za svoje zastopanje oziroma predstavljanje, saj po samem zakonu nimajo določenega (zakonitega) zastopnika (npr. združenja, civilne iniciative, stanovanjske skupnosti, zbor etažnih lastnikov ipd.))

2. Lobiranci: Funkcionarji ali javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki sodelujejo pri sprejemanju odločitev, na katere vpliva lobist.

3. Interesne organizacije: Pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja.

   Pomembno!

   Lobist NI nekdo, ki vam posreduje (osebno, po elektronski pošti ali kako drugače) svoje mnenje, predlog, kritiko, pri čemer je deloval v svojem imenu (kot zainteresiran državljan, občan …) in ne v imenu (kot predstavnik) interesne organizacije.

   Primer: Če pridejo k vam kot funkcionarju na sestanek s predlogi predsednik gasilskega društva in člani društva, pri čemer slednji v društvu niso zaposleni, morate člane društva prositi, da zapustijo sestanek, saj ne sodijo med neregistrirane lobiste, ki bi smeli izvajati dejanja lobiranja v imenu društva. V primeru, da bi se te osebe registrirale pri Komisiji kot lobisti, pa bi jih društvo lahko najelo kot lobiste in bi smeli takšnemu sestanku prisostvovati. 

Kako pravilno ravnati ob lobističnem stiku?

Če ste lobiranec, morate ob lobističnem stiku slediti naslednjim korakom:

1. Prepoznajte lobističen stik

Stik je lobističen:

• Če je nejaven (ni odprt za širšo javnost in javnost o sestanku ni seznanjena).

Ni pomembno, na kakšen način do stika pride –lahko gre za oseben sestanek, spletni sestanek, elektronsko sporočilo, telefonski klic, fizični dopis in podobno.

Primer: Če je javnost o sestanku takoj obveščena z obvestilom na spletni strani javne institucije, pri čemer se navede udeležence sestanka in njegovo vsebino, tak sestanek ni več nejaven in tako ne gre za lobiranje.

• Če gre za izvajanje vplivanja na oblikovanje in sprejemanje predpisov ter drugih splošnih aktov, javnih politik ter odločitev.

Primer: Spletni sestanek z osebo, ki predstavlja zbornico in predlaga konkretne spremembe predpisa, je lobističen stik.

2. Preverite status lobista

Lobiranec mora preveriti, ali je lobist:

• registriran (preverite v registru lobistov na spletni strani Komisije) ali

• neregistriran (zaposleni, zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik interesne organizacije).

Zakaj morajo biti eni lobisti registrirani (vpisani v register lobistov pri Komisiji), drugi pa ne (neregistrirani lobisti)?

Ker določeni lobisti opravljajo dejanja lobiranja poklicno (svoje storitve ponujajo prosto na trgu) in za različne interesne organizacije, ki jih za lobiranje najamejo, jih plačajo in izdajo pooblastilo, da lahko v njihovem imenu lobirajo, medtem ko tisti, ki so z določeno interesno organizacijo povezani kot njeni zakoniti zastopniki, zaposleni ali izvoljeni predstavniki, smejo lobirati zgolj za to interesno organizacijo, za druge pa ne.

Pomembno: V primeru, da nekdo, ki je zakoniti zastopnik, izvoljeni predstavnik ali zaposlen v določeni interesni organizaciji, izvaja dejanja lobiranja za drugo interesno organizacijo, gre za kršitev določb ZIntPK, o čemer obvestite Komisijo v 10 dneh. 

Pomembno: Lobist mora predložiti pooblastilo interesne organizacije (razen zakoniti zastopnik – ta ima pooblastilo po samem zakonu, kar lobiranec preveri z vpogledom v AJPES). Če tega nima, stik zavrnite in o tem obvestite Komisijo v 10 dneh.

3. Zavrnite stik, če bi prišlo do kršitve

Lobističen stik morate zavrniti, če:

• lobist ni registriran ali ni zakoniti zastopnik, zaposlen ali izvoljeni predstavnik interesne organizacije,

• lobist nima ustreznega pooblastila,

• gre za lobiranje za tretjo osebo (npr. drugo organizacijo in ne tisto, katere zakoniti zastopnik je, izvoljeni predstavnik ali zaposlen),

• bi prišlo do nasprotja interesov zaradi obstoja stika (osebnega, poslovnega ali političnega) med vami kot lobirancem in lobistom - v tem primeru lobiranec izdela zapis o lobističnem stiku, ki ga v 8 dneh posreduje Komisiji.

Primer: V zvezi z občinskim prostorskim aktom se na vas kot župana obrne direktor podjetja iz iste občine, s katerim sta pred nastopom županske funkcije redno poslovno sodelovala, saj ste tudi sami bili direktor podjetja v vaši lasti. Zaradi obstoja poslovnega odnosa bi v primeru takšnega stika prišlo do nasprotja interesov, zato morate stik zavrniti. Več o nasprotju interesov in dolžnem izogibanju si lahko preberete na spletnih straneh Komisije.

O zavrnitvi stika morate obvestiti Komisijo v 10 dneh.

4. Sestavite zapis o lobističnem stiku

Po vsakem lobističnem stiku morate:

1. Izpolniti obrazec o lobističnem stiku (na voljo na spletni strani Komisije).

2. Obrazec posredovati Komisiji v 8 dneh po stiku.

3. Obvestiti svojega nadrejenega.

Opomba: Na Komisiji zapise o lobističnih stikih objavimo v spletni aplikaciji Erar, s čimer se zagotovi transparentnost in javnost delovanja lobirancev oziroma javnih institucij.

Obveznosti poročanja registriranih lobistov in interesnih organizacij

1. Registrirani lobisti:

• Poročajo Komisiji o svojih lobističnih stikih najkasneje do 31. januarja za preteklo leto, tudi če niso izvajali lobiranja.

• Komisiji poročilo o delu posredujejo tudi, če so se v preteklem koledarskem letu izbrisali iz registra lobistov – takrat poročajo zgolj za obdobje, ko so bili v register vpisani.

2. Interesne organizacije:

Neregistrirani lobisti o svojih dejavnostih lobiranja ne poročajo sami (kot so to dolžni registrirani lobisti), temveč morajo o njihovih dejavnostih lobiranja poročati ''njihove'' interesne organizacije.

• Poročajo o dejavnostih neregistriranih lobistov, ki delujejo v njihovem imenu, prav tako do 31. januarja za preteklo leto.

• Lahko poročajo tudi sprotno (za vsak lobistični stik posebej). Pri tem uporabijo elektronski obrazec.

Pogoste napake in kako se jim izogniti

Napaka: Lobiranec ne prepozna lobističnega stika.

• Nasvet: Vedno preverite, če oseba deluje v imenu interesne organizacije (in ne nastopa kot posameznik) in ali stik ni javen.

• Nasvet: Če ste v dvomu, ali je šlo za lobistični stik in morate o tem sestaviti zapis, ga raje sestavite in posredujte Komisiji.

Napaka: Lobiranec pozabi sestaviti zapis o lobističnem stiku.

• Nasvet: Po vsakem stiku si takoj vzemite čas za izpolnitev obrazca.

Napaka: Lobist ne predloži pooblastila.

• Nasvet: Tak stik zavrnite in o tem obvestite Komisijo.

Napaka: Od lobista niste pridobili potrebnih podatkov za izpolnitev zapisa o lobističnem stiku, naknadno pa ste ugotovili, da morate sestaviti zapis o lobističnem stiku.

• Nasvet: Ne sestavljajte zapisa o lobističnem stiku »na pamet«. Na Komisiji zaznamo lažne podatke v zapisu, saj vsak zapis vsebinsko preverimo. V obrazcu navedite zgolj podatke, ki jih imate v zvezi s posameznim stikom in lobistom.

Povzetek: Vaše obveznosti na enem mestu

Zaključek

Pravilno ravnanje ob lobističnem stiku je ključno za zagotavljanje transparentnosti, strokovnosti in zakonitosti procesov v javnem sektorju. Z upoštevanjem navodil in pravočasnim poročanjem boste zagotovili skladnost z zakonodajo in prispevali k večji preglednosti sprejemanja odločitev v javnem interesu.

Za več informacij

Več o lobiranju najdete v Sistemskem pojasnilu o lobiranju in na spletni podstrani o institutu lobiranja Pridružite se tudi usposabljanjem Komisije, oglejte si video o institutu lobiranja v naši spletni učilnici, naročite se na naš brezplačni spletni novičnik KPK VESTniK, spremljajte nas na družbenih omrežjih (Facebook, Linkedin, X in Youtube) ter tako izboljšajte svoje razumevanje lobiranja in integritete nasploh. Obiščite tudi našo spletno stran – vse informacije in obrazce najdete tukaj.

Ne čakajte na zadnji trenutek!

S pravim pristopom bo lobiranje enostavno, pregledno in zakonito.

Lobiranje kot del načrta integritete

Korupcijska tveganja, povezana z lobiranjem, lahko, v primeru, da se uresničijo, učinkujejo ravno nasprotno od cilja, ki ga s pravno ureditvijo lobiranja želimo doseči - to je, da je nejavno vplivanje na formalne centre odločanja v javnih institucijah transparentno in zakonito. Zato je pomembno, da ta tveganja postanejo ključen del načrta integritete vsake organizacije. Načrti integritete, ki jih institucije javnega sektorja pripravljajo z namenom zmanjšanja tveganj za korupcijo in izboljšanja transparentnosti, vključujejo tudi usmeritve in napotila lobirancem za pravilno ravnanje ob lobističnih stikih. Pravila lobiranja so namreč zasnovana tako, da spodbujajo odgovorno in pošteno delovanje, obenem pa krepijo ugled javnega sektorja.

S pomočjo novih pooblaščencev za integriteto, ki smo jih na Komisiji decembra 2024 uvedli kot podporo javnim uslužbencem, boste lažje prepoznavali lobiste in lobistične stike ter se nanje pravilneje odzivali. Pooblaščenci za integriteto vam namreč lahko nudijo (individualne) nasvete, organizirajo usposabljanja in pomagajo pri implementaciji smernic za krepitev integritete vaše institucije in zaposlenih. Če niste prepričani, kako ravnati ob lobističnem stiku, so lahko pooblaščenci vaša prva postaja za informacije in podporo.

Ste vedeli?

Javni uslužbenci lahko s pomočjo pooblaščencev za integriteto izboljšajo skladnost svojih procesov delovanja z zakonodajo in s tem aktivno prispevajo k večji transparentnosti in zaupanju javnosti. To je korak naprej k profesionalnemu, integritetnemu javnemu sektorju!