Mihelič Sušnik je udeležencem pojasnila osnove obeh institutov, kar je ponazorila še s primeri iz prakse, in opozorila na subsidiarnost Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki se pri omenjenih institutih uporablja le, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.

Pri institutu omejitev poslovanja je potegnila ločnico med posli, pri katerih velja absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja, če so izpolnjeni zakonski pogoji (to so naročila blaga, storitev ali gradenj, podeljevanje koncesij, sklepanje drugih oblik javno-zasebnega partnerstva ter podeljevanje posebnih ali izključnih pravic), in posli, pri katerih je poslovanje dovoljeno, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov (to so postopki oziroma drugi načini pridobivanja sredstev, ki ne pomenijo naročanja blaga, storitev ali gradenj oziroma katere koli oblike javno-zasebnega partnerstva, na primer javni razpisi, postopki dodeljevanja državnih pomoči, štipendij ipd.). Natančno je opredelila dolžnosti funkcionarjev, organov in organizacij ter posebnosti pri dolžnostih društev in fundacij oziroma ustanov.

Pri nasprotju interesov je Mihelič Sušnik izpostavila, da je najpomembnejše vprašanje, ki si ga mora oseba, ki opravlja javne naloge, postaviti v povezavi s tem, ali po določbah ZIntPK predstavlja uradno osebo ali zunanjega člana. Nadalje pa mora poznati tudi predpise, ki področje urejajo materialnopravno za posamezne skupine zavezancev ali pa postopkovno (npr. 100. člen Zakona o javnih uslužbencih). V nadaljevanju je opisala dolžnosti uradne osebe in njenega nadrejenega oziroma predstojnika.

O dolžnostih zavezancev in pravnih posledicah njihovega neupoštevanja si lahko preberete v priloženi prezentaciji spodaj. Prihodnja brezplačna spletna usposabljanja Komisije lahko spremljate v razdelku Dogodki ali pa pošljete povpraševanje zanje.