Na razpravi ob obravnavi predloga so poslanci izpostavili cilje Resolucije, ki se tičejo javnih naročil (zlasti na področju zdravstva), medijev, gospodarstva in pregona korupcije, in poudarili pomen akcijskega načrta, ki spremlja Resolucijo ter v katerem so zapisani konkretni ukrepi in časovnica zanje. Prevladovalo je mnenje, da je Resolucija sicer dobro zastavljena, a od osebne integritete bo odvisno, kako se bo v praksi izvajala. Spraševali so se, ali so dosedanji ukrepi, vključno z zakonodajo in delovanjem institucij, dovolj učinkoviti, saj, kot se kaže v javnosti, kazenske in prekrškovne sankcije pogosto niso privedle do zadovoljivih rezultatov.

Prisotni so zato večkrat omenili, da si želijo udejanjanje ciljev Resolucije v praksi - da bi privedla do dejanskih reform za izboljšanje stanja glede preprečevanja korupcije na različnih ravneh. S tem bi se povečalo tudi zaupanje javnosti v institucije in zmanjšala percepcijo nekaznovanja za koruptivna dejanja, so menili razpravljalci. Konkretne cilje na različnih področjih bo opredelil Akcijski načrt, ki ga mora tri mesece po sprejemu Resolucije v Državnem zboru pripraviti Komisija.