Komisija pozdravlja napoved MP, da bo pristopilo k spremembi zakonodaje na področju nezdružljivosti funkcij. Da je področje zakonsko neustrezno urejeno, Komisija opozarja že več let, zato bo na Vlado RS in MP ponovno naslovila tudi pobudo za enotno ureditev področja nezdružljivosti funkcij, ki jo je vladi poslala že leta 2021. Tudi iz ocene MP izhaja, da je področje neustrezno urejeno; zapisalo je, da »pravna ureditev nezdružljivosti funkcije in prenehanja funkcije ustavnega sodnika v primeru kršitve nezdružljivosti funkcije (prepoved pridobitne dejavnosti in članstva) v Zakonu o ustavnem sodišču vsebuje takšne vrzeli, da je v praksi ni mogoče izvesti«.

Za prehodno obdobje – do spremembe zakonodaje – se Komisija strinja, da se lahko v morebitnih prihodnjih primerih s smiselno uporabo 29. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) začasno zapolni ta pravna praznina in da v nasprotju s prakso, ki je sicer veljala od uveljavitve ZIntPK leta 2010, Komisija izvaja tudi pristojnosti z uporabo drugih področnih zakonov. Pri tem Komisija pričakuje, da bo dejansko šlo za začasno obdobje in da bodo ministrstvo, vlada in državni zbor v najkrajšem možnem času pripravili oziroma sprejeli spremembe, ki bodo sistemsko celovito uredile področje nezdružljivosti funkcij.

Ne glede na spremembo stališča glede pristojnosti Komisije pa v konkretni zadevi (kot je Komisija pojasnila že 8. 5. 2024) postopka ugotavljanja nezdružljivosti v skladu s procesnimi določbami ZIntPK ni več mogoče uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij z zaprtjem s. p.-ja že odpravil.

Komisija hkrati poudarja, da je postopek na področju omejitev poslovanja, o katerem je obveščala včeraj, popolnoma ločen od vprašanja nezdružljivosti funkcij. Komisija tudi zavrača namigovanja, da je uvedba prekrškovnega postopka na področju omejitev poslovanja zoper dr. dr. Klemna Jakliča kakorkoli povezana z javno izraženim mnenjem oziroma pričakovanji političnih funkcionarjev.