Namen seminarja je bil predstaviti, kako naj nadzorniki ravnajo, kadar prepoznajo, da gre za izvajanje političnih in drugih pritiskov tretjih oseb ter neetično vplivanje na njihovo neodvisno odločanje.

Mihelič Sušnik je podrobno opisala postopke, za vodenje katerih je pristojna Komisija, nato pa se je osredotočila na integriteto in njene kršitve. Med področji najpogosteje zaznanih kršitev je izpostavila postopke izbire članov nadzornih svetov in uprav, uradnikov na položaju (npr. postopek uradniškega sveta), zaposlovanja na nivoju vodenja strateških služb družb, direktoratov na državni ravni ter družb in javnih zavodov na lokalni ravni; področje izvajanja javnih naročil in drugih postopkov razdeljevanja javnih sredstev (javni razpisi) ter področje naročanja storitev zunanjih strokovnjakov in svetovalcev (npr. odvetniške storitve). Nadalje se je posvetila ravnanjem, ki predstavljajo kršitev integritete, kot so izdaja dovoljenja za opravljanje zakonsko prepovedane dejavnosti, kršitev zakonskih določb in pravil internih aktov iz naslova razkritja poslovne skrivnosti, najem odvetniških storitev v primerih zastopanja funkcionarja, poslovodne osebe kot fizične osebe, pri odvetniških pisarnah, družbah, ki že zastopajo subjekt, pri katerem oseba opravlja funkcijo, nedovoljeno vplivanje v postopkih – kjer oseba nima pristojnosti, pooblastil, nerazkritje potrebnih pojasnil/informacij delodajalcu, prirejanje javnega razpisa, privilegiranje točno določenega ponudnika, kandidata in nespoštovanje zakonskih določb ter zavajanje Komisije ali drugih subjektov javnega sektorja (oviranje pri izvajanju zakonskih nalog) in zavajanje javnosti.

Mihelič Sušnik je svoj prispevek zaključila s poudarkom, da od konca leta 2022 veljavna novela Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) zaenkrat edina vsebuje določbe v povezavi s sankcijami glede pravnomočno ugotovljenih kršitev integritete, na podlagi katerih SDH pri glasovanju o kandidatih za člana nadzornega sveta v družbi s kapitalsko naložbo države lahko glasuje le za kandidate, ki poleg meril, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, med drugim zadostijo merilu, da Komisija za njih s pravnomočnim aktom ni ugotovila kršitev integritete.

Pirjevec je predstavil področje zaščite prijaviteljev in na to vezane vsebine Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Opisal je sistem notranje in zunanje poti za prijavo kršitev ter postopek obravnave notranjih prijav. Pri tem je izpostavil mnoge prednosti obravnave kršitev znotraj organa oziroma organizacije, kot so spodbujanje zaznave in prijavljanja kršitev, obravnava in odprava kršitev interno, brez vključitve zunanjih nadzornih organov, hitrejša odprava kršitev, nižji stroški za zavezanca, ohranitev ugleda zavezanca in krepitev poslovne integritete in integritete v delovnem okolju. V nadaljevanju je opisal zaščitne in podporne ukrepe po ZZPri, to so prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost, izključitev odgovornosti glede razkritja, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov, brezplačna pravna pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti in psihološka podpora.

Namen spletnega seminarja je bil nadzornikom predstaviti, kako naj ravnajo, kadar prepoznajo izvajanje političnih in drugih pritiskov tretjih oseb ter neetično vplivanje na neodvisno odločanje.