Prispevku Mihelič Sušnik z naslovom »Integriteta in tveganja za nastanek njenih kršitev« je prisluhnilo 120 slušateljev iz vrst vseh ključnih institucij, vključenih v izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji: skrbnikov pogodb in kontrolorjev na 14 ministrstvih, predstavnikov posredniških teles ter dveh izvajalskih institucij, Urada za nadzor proračuna in Državnega odvetništva RS.

Predstavnica Komisije je razložila pojem integritete in dejanja, ki pomenijo njeno kršitev. Med slednjimi po pogostosti prednjači nedovoljeno vplivanje, sledijo pa mu najem odvetniških storitev v primerih zastopanja funkcionarja, poslovodne osebe kot fizične osebe pri odvetniških pisarnah, družbah, ki že zastopajo subjekt, pri katerem oseba opravlja funkcijo, privilegiranje točno določenega ponudnika, kandidata in nespoštovanje zakonskih določb ter zavajanje Komisije ali drugih subjektov javnega sektorja (oviranje pri izvajanju zakonskih nalog) in zavajanje javnosti. Pri tem najpogostejše kršitve integritete prihajajo s treh področij, to so postopki izbire članov nadzornih svetov in uprav, uradnikov na položaju ter zaposlovanje na nivoju vodenja strateških služb družb, direktoratov na državni ravni, družb in javnih zavodov na lokalni ravni; izvajanje javnih naročil in drugih postopkov razdeljevanja javnih sredstev ter naročanje storitev zunanjih strokovnjakov in svetovalcev. Povedala je še, da največ obravnavanih oseb prihaja iz vrst občinskih funkcionarjev.

Mihelič Sušnik je ob koncu usposabljanja ponudila še nekatere sistemske rešitve za zmanjševanje kršitev integritete. Med drugim je poudarila pomen vzpostavitve formalnih pravil, to je opredelitve nesprejemljivih ravnanj posameznikov in organizacije (sistem vrednot, etični kodeks, vzpostavitev standardov), izpostavila je tudi pomen vodenja z zgledom, izobraževanja in ozaveščanja, pravočasne in natančne identificiranje tveganj za nastanek kršitev integritete ter načrtovanja, izvedba in nadzora ukrepov za njihovo preprečevanje.