Sodišče potrdilo ugotovitve Komisije o kršitvi integritete mariborskega podžupana dr. Sama Petra Medveda

10. 04. 2025

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) objavlja pravnomočne ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi z ravnanjem podžupana Mestne občine Maribor (MOM) dr. Sama Petra Medveda. Ugotovila je, da je podžupan v internih postopkih presegel svoje pristojnosti in hkrati o svojem ravnanju zavajal javnost, s čimer je kršil integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. odstavka Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ugotovitve Komisije je potrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zavrnilo tožbo obravnavane osebe. Komisija bo na župana MOM naslovila pobudo za začetek postopka razrešitve.

Komisija je postopek začela na podlagi prijave, ki jo je prejela oktobra 2023 ter iz katere so izhajali očitki o sumih zlorabe položaja in prekoračitve pristojnosti podžupana MOM dr. Sama Petra Medveda. Ta naj bi namreč v postopku ugotavljanja domnevnih kršitev pravic zaposlenim na MOM, ki je potekal tudi zoper njega samega, zahteval uničenje uradnega dokumenta. Novembra 2023 je Komisija zoper dr. Sama Petra Medveda uvedla preiskavo zaradi suma kršitve integritete po ZIntPK. V postopku je Komisija pridobila podatke in dokumentacijo MOM, Upravne inšpekcije, Ministrstva za javno upravo, časnika Večer, Inšpektorata RS za delo, pregledala medijske objave ter opravila razgovor z obravnavano osebo in pridobila pojasnila drugih oseb.

Komisija je ugotovila, da je dr. Samo Peter Medved po elektronski pošti, naslovljeni na takratnega direktorja občinske uprave MOM, zahteval vpogled v vse postopke, na podlagi katerih je nastal dokument »funkcionar, poklicni podžupan dr. Samo Peter Medved neprimerna komunikacija/vedenje v delovnem okolju in na službenih dogodkih (prelaganje odgovornosti za lastne napake oz. spodrsljaje)«. Zahteval je tudi, da se ta dokument odstrani iz spisov in uniči. S tem je ravnal v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi in Uredbo o upravnem poslovanju. Hkrati je v odgovoru za časnik Večer zatrdil, da ni zahteval uničenja tega dokumenta.

Z navedenimi ravnanji je podžupan presegel svoje pristojnosti in zavajal javnost, zato je Komisija oktobra 2024 ugotovila, da je kršil integriteto, kot jo določa ZIntPK. Ta integriteto opredeljuje kot »pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«. Gre za 28. pravnomočno kršitev integritete.

Sodišče v celoti pritrdilo ugotovitvam Komisije

Obravnavana oseba je zoper ugotovitve Komisije vložila tožbo. Upravno sodišče RS je v celoti potrdilo ugotovitve Komisije. V sodbi je zapisalo, da je tožnik z navodili, za dajanje katerih ni imel pooblastila župana in ki so bila tudi v nasprotju s pravili o ravnanju z dokumentarnim gradivom, poskušal vplivati na občinsko upravo. Podžupan namreč lahko usmerja in nadzira občinsko upravo le, če ima za to pooblastilo župana, česar pa v konkretnem primeru ni imel. Sodišče je zapisalo, da se podžupan ne more se sklicevati na pomanjkljivo poznavanje pravnih predpisov: »Za funkcionarje in javne uslužbence se pričakuje, da ravnajo vestno in skrbno ter poznajo svoje obveznosti in dolžnosti oziroma predpise s področja svojega delovanja in da v skladu z njimi tudi vselej ravnajo.«

Sodišče je tudi potrdilo ugotovitve Komisije, da je podžupan s podajanjem neresnične izjave na zastavljeno novinarsko vprašanje zavajal javnost. Pritrdilo je stališču Komisije, da je podajanje izjav, ki se (kasneje) izkažejo za neresnične, v nasprotju s temeljnimi etičnimi pravili, ki veljajo v družbi. »Funkcionarji oziroma javni uslužbenci s tovrstnimi izjavami v temelju rušijo zaupanje javnosti v njihovo delo (v poštenost in ugled) in ugled institucij, v okviru katerih opravljajo svojo funkcijo oziroma naloge, ki so jim v javnem interesu zaupane,« je v sodbi povzelo sodišče.

Pobuda županu MOM

Komisija bo v skladu s 13.b členom ZIntPK na župana MOM naslovila pobudo za začetek postopka razrešitve obravnavane osebe. S tem Komisija uresničuje svojo vlogo krepitve integritete javnega sektorja, saj je prepričana, da je odgovorno ravnanje in vodenje z dobrim zgledom visokih predstavnikov oblasti nujen predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. Komisija namreč ugotavlja, da z izjemo določb v zakonu o Slovenskem državnem holdingu za kršitve integritete niso predvidene ustrezne sankcije, zgolj javna objava kršitev pa ne dosega ustreznega učinka. Zato tokratni poziv predstavlja novo prakso, ki jo bo uporabljala tudi v prihodnje, praviloma v primerih resnejših kršitev integritete.

Z namenom vzpostavljanja ustreznih standardov ravnanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z obema izjasnitvama obravnavane osebe in sodbo Upravnega sodišča RS, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK.


Dokumenti