Sistemsko pojasnilo o omejitvah poslovanja je Komisija dopolnila v povezavi z obveznostmi poročanja glede društev in ustanov, skupnimi javnimi naročili ter posli skupnih občinskih uprav. Hkrati je tudi natančno opredelila, da prepoved poslovanja eno leto po prenehanju funkcije velja tudi za funkcionarja kot fizično osebo.

Glede poročanja društev in ustanov: Funkcionarji morajo v okviru omejitev poslovanja poročati o svojem članstvu v društvu, kadar društvo šteje 19 članov ali manj, saj to pomeni, da je vsak član s svojimi pravicami pri upravljanju udeležen v več kot 5 % in posledično v takšnih primerih za organizacijo javnega sektorja, pri kateri je zaposlen funkcionar, veljajo omejitve poslovanja z društvom. V primerih ustanov oziroma fundacij pa so funkcionarji dolžni poročati zgolj, če je funkcionar ali njegov družinski član v slednjih udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, pri čemer tudi v teh primerih velja prepoved poslovanja z organizacijo, v kateri je funkcionar zaposlen.

Glede skupnih javnih naročil: Določbe o omejitvah poslovanja veljajo za vse organizacije, ki sodelujejo v skupnem javnem naročilu, in ne le za organ, ki vodi postopek skupnega javnega naročila. Enako velja tudi za skupne občinske uprave.

Lobiranje: restriktivna presoja zakonskih izjem

V novem Sistemskem pojasnilu o lobiranju pa Komisija pojasnilo dopolnjuje s stališčem Vrhovnega sodišča, ki ga je ta zavzelo v sodbi z dne 4. 9. 2024. V skladu s tem stališčem je treba izjeme od lobiranja, ki jih določa ZIntPK, razlagati restriktivno in ozko, tako kot določa zakon - izjeme so v zakonu taksativno naštete in širša razlaga ni dopustna.

Izjeme se nanašajo na dve področji:

1. Obveznost registracije lobistov: v skladu s 58. členom ZIntPK lahko lobira tudi neregistriran lobist, vendar zgolj, če lobira samo za interesno organizacijo, v kateri je:

   • zaposleni oziroma v delovnem razmerju,

   • njen zakoniti zastopnik ali

   • njen izvoljeni predstavnik.

2. Vsebina vplivanja: 56.a člen ZIntPK, določa, da pri vplivanju na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne gre za lobiranja po določbah ZIntPK. Tudi ta izjema je natančno določena in zamejena, tako z nedvoumnim zakonskim besedilom kot z jasno začrtanim namenom njene uzakonitve. Čim se stik oziroma lobiranje ne nanaša na v izjemi določena sistemska vprašanja oziroma se nanaša tudi na druga vprašanja (četudi zgolj v manjšem delu), ne gre več za izjemo, pač pa za lobistični stik.

Namen sistemskih pojasnil

Sistemska pojasnila Komisije s številnimi praktičnimi primeri tolmačijo zakonske določbe posameznega instituta in odpravljajo prenekatere dvome oziroma dileme, ki se ob njihovem izvajanju pojavljajo. S posodobljenima pojasniloma Komisija tako sledi aktualnemu izvajanju določb ZIntPK v praksi in stopa še korak bliže zavezancem za čim bolj učinkovito spoštovanje njihovih obveznosti.