Podrobno je predstavila področje lobiranja po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ter iz njega izhajajoče obveznosti zavezancev. Opozorila je na izjeme lobiranja, ko vplivanje služi javnemu interesu in presega parcialne interese, to so na primer namen vplivanja na odločanje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter vprašanja, ki po vsebini in obsegu presegajo interese in koristi posameznikov, neformalnih skupin ali interesnih organizacij.

V nadaljevanju je orisala ločnico med lobiranjem in dovoljenim vplivanjem, kot so javni postopki sprejemanja predpisov, javno vplivanje na odločitve oblasti (tiskovne konference, medijski prispevki, peticije), vlaganje pisnih pobud in predlogov za sprejem politik, katerih sprejem nalagajo že veljavni predpisi, ter primeri, ko organi javnih oblasti sami pozivajo in vabijo k sodelovanju širšo javnost ali ciljne skupine.

Izpostavila je še zakonske varovalke pred pojavom t. i. “vrtljivih vrat” in nasprotja interesov pri lobistih, kot sta določbi, da funkcionar ne sme lobirati še dve leti po prenehanju funkcija in da registrirani lobist ne sme biti posameznik, ki je zaposlen v javnem sektorju.

Ob zaključku je Mihelič Sušnik odgovorila na nekatera vprašanja slušateljev. Udeleženci usposabljanja so tako dobili praktične nasvete, kako se izogniti nekaterim tveganjem, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu.