Dr. Robert Šumi je predstavil pojem integritete v praksi. Udeležencem je predstavil koncept vodenja z integriteto in z zgledom, pri čemer je opozoril, da se je pomembno vprašati, s kakšnim zgledom želimo voditi svoje zaposlene. Pri odgovoru na to vprašanje ključno vlogo igrata osebna in poslovna integritete vodje oziroma posameznika na položaju, njegova etika in profesionalizem. Vodenje z zgledom, pravi dr. Šumi, ima skupaj z etičnim vodenjem ključno vlogo pri krepitvi integritete na vseh ravneh delovanja organizacije.

Spregovoril je še o dveh neločljivih vidikih integritetnega poslovanja organizacije oziroma organizacije z integriteto, to sta transparentno poslovanje ter prevzemanje in zavedanje odgovornosti vodij. Razložil je, da pri uveljavljanju omenjenih konceptov le-ti nosijo osebno odgovornost, da z dobrim zgledom sledijo najvišji stopnji integritete.

Predsednik Komisije je ob koncu nagovora potegnil še vzporednico med integriteto in konkurenčno prednostjo gospodarskih družb. Poudaril je, da je visoka stopnja integritete ključni element profesionalizma ter temelj družbeno odgovorne in zaupanja vredne organizacije.

Mihelič Sušnik je v nadaljevanju podrobno predstavila tematike nasprotja interesov, omejitev pri obdarovanju, lobiranja, tveganj pri postopkih javnega naročanja in integritete. Posebno pozornost je namenila situacijam, ko člani uprav ali nadzornih organov gospodarskih družb nastopajo v več vlogah - so člani nadzornega sveta gospodarske družbe na določenem področju, nosilci dejavnosti ali lastniki družbe in kot poznavalci področja sodelujejo z ministrstvom, ki je pristojno za urejanje področja, na katerem delujejo. Razložila je, da takšno opravljanje več vlog s strani istega posameznika samo po sebi še ne pomeni suma kršitve ZIntPK, je pa pri tem ključno, kakšne interese v kateri od teh vlog posameznik zastopa in da vedno poskrbi za ustrezno upravljanje s tveganji za kršitve določb ZIntPK.

Vezano na kršitve integritete je izpostavila, da gre v največ primerih za nedovoljeno vplivanje, temu pa sledijo kršitve integritete v povezavi z najemanjem odvetniških storitev, privilegiranjem in zavajanjem. Najpogostejši kršitelji pri doslej pravnomočno ugotovljenih kršitvah integritete prihajajo iz vrst lokalnih funkcionarjev in poslovodnih oseb.