Cilj delavnice, namenjene predstavnikom držav Evropske unije (EU), je bil ponuditi priložnost za oceno in izmenjavo izkušenj o delovanju sistemov za prijavo premoženja v posameznih državah članicah EU, o izzivih, s katerimi se pri tem članice soočajo pri spremljanju in preverjanju prijav premoženja, o učinkovitosti sedanjih politik in sistemov prijave premoženjskega stanja ter načinih za merjenje njihove uspešnosti. Kljub mednarodnim standardom, ki določajo elemente učinkovitih sistemov za prijavo premoženja, namreč posamezni nacionalni sistemi držav članic EU z različnimi kulturami integritete in različnimi ukrepi za preprečevanje korupcije zahtevajo različne pristope. Po raziskavah Svetovne banke ima trenutno več kot 160 držav vzpostavljene okvirje za prijavo premoženja, vendar razprave o utemeljenosti, učinkovitosti in uspešnosti le-teh ostajajo na mestu, še toliko bolj zaradi hitrega tehnološkega napredka.

Prijava premoženjskega stanja kot steber protikorupcijske politike

Izjava o premoženju politikov, javnih uslužbencev in politično izpostavljenih oseb je že več let eden od stebrov protikorupcijske politike, dobro delujoč mehanizem prijave premoženja pa služi kot sredstvo za krepitev transparentnosti in zaupanja javnosti v politično srenjo in javne institucije. Poleg tega institut nadzora nad premoženjskim stanjem pomaga preprečevati in obravnavati nasprotje interesov in zagotavlja nadzor nad financami zavezancev. V poznih 90-ih letih je pridobil širše priznanje in pomen orodja za preprečevanje korupcije ter utrdil svoj položaj kot del pristopnih zahtev za nove države EU v letih 2004 in 2007.