Mihelič Sušnik je integriteto orisala kot imunski sistem posameznika, organizacije in družbe pred nesprejemljivimi, ne zgolj koruptivnimi ravnanji. Opozorila je na tri najpogostejša področja, na katerih prihaja do takšnih ravnanj:

• postopki izbire članov nadzornih svetov in uprav, uradnikov na položaju in zaposlovanja na nivoju vodenja strateških služb družb, direktoratov na državni ravni, družb in javnih zavodov na lokalni ravni

• področje izvajanja javnih naročil in drugih postopkov razdeljevanja javnih sredstev

• področje naročanja storitev zunanjih strokovnjakov, svetovalcev - npr. odvetniških storitev.

Osrednji prostor usposabljanja je namenila konkretnim ravnanjem, ki predstavljajo kršitve integritete. Med najpogostejšimi, ki jih v praksi zaznava Komisija, je izpostavila nedovoljeno vplivanje v postopkih, kjer oseba nima pristojnosti in pooblastil; najem odvetniških storitev v primerih zastopanja funkcionarja, poslovodne osebe kot fizične osebe, pri odvetniških pisarnah, družbah, ki že zastopajo subjekt, pri katerem oseba opravlja funkcijo; in privilegiranje točno določenega ponudnika oziroma kandidata.

Na koncu je Mihelič Sušnik ponudila sistemske rešitve za krepitev integritete in preprečevanje njenih kršitev. Poudarila je pomen vzpostavitve dobro delujočega sistema skladnosti poslovanja in integritete, kamor sodijo vzpostavitev formalnih pravil in opredelitev nesprejemljivih ravnanj posameznikov in organizacije s sistemom vrednot oziroma etičnim kodeksom; vodenje z zgledom; izobraževanja in ozaveščanja; identifikacija tveganj za nastanek kršitev integritete (procesi, področja, delovna mesta) ter načrtovanje in izvedba ukrepov za njihovo preprečevanje.