Komisija je postopek glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila MORS »Vojak v akciji« začela na lastno pobudo, prejela pa je tudi prijavo in sklep Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora RS, naj uvede postopek zaradi suma korupcije in suma kršitve integritete. V predhodnem preizkusu je Komisija pridobila dokumentacijo in pojasnila MORS, vpogledala v dostopne evidence in proučila področno zakonodajo.

Na podlagi razpoložljive dokumentacije ugotovljenega dejanskega stanja Komisija ni potrdila kršitev ZIntPK, je pa v postopku izvedbe posameznih faz javnega naročila zaznala več korupcijskih tveganj. Čeprav je iz preteklih aktivnosti MORS razvidno, da zamisel o TV-seriji oziroma konkretno javno naročilo ni bilo izdelano na pobudo tretjih oseb, pa bi po oceni Komisije MORS lahko v fazi priprave javnega naročila postopal bolj transparentno in sledljivo ter tako celotni predhodni postopek ustrezneje beležil v dokumentih.

Korupcijska tveganja v razpisni dokumentaciji

Komisija je zaznala korupcijska tveganja v razpisni dokumentaciji, v kateri je naročnik dal zahteve, ki odstopajo od zakonskih pogojev, ni dovolj jasno opredelil zahtevanih dokazil ter določil presplošna merila za ocenjevanje. Komisija je zaznala tudi tveganja v zvezi z napovedjo ponovitve javnega naročila. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Če se bistvene okoliščine ne spremenijo, pa lahko ponovitev istega javnega naročila ustvarja videz, da bi naročnik lahko favoriziral ali želel favorizirati določenega ponudnika.

Tveganje za netransparentnost pri upravljanju javnih zadev in finančnih sredstev predstavlja tudi zaznano neskladje med naročili produkcije in finančnim načrtom MORS. Z vidika transparentnosti in jasnosti je po mnenju Komisije problematična tudi neustrezno utemeljena ocena vrednosti predmetnega naročila, pojasnilo MORS, da ta ni bila izvedena zaradi pomankanja tovrstnih oglaševalskih akcij v Sloveniji, pa nezadostno. Komisija opozarja tudi na visoko korupcijsko tveganje, ki ga predstavlja veliko razhajanje med vrednostjo projekta, ki jo je določil MORS, in vrednostjo projekta po oceni zunanjega izvajalca MORS za izvajanje promocije zaposlovanja v Slovenski vojski iz leta 2020. Dodatna korupcijska tveganja povzroča tudi odsotnost tržne analize pred samo izvedbo javnega naročila.

Zaradi vsega navedenega je Komisija na MORS naslovila več priporočil za ustreznejše upravljanje korupcijskih tveganj, ki jih v celoti objavljamo v prilogi.