Komisija je postopek začela na podlagi prijave, ki jo je prejela konec leta 2023 in v kateri so bili izpostavljeni sumi nepravilnosti pri izvedbi nakupa 13.000 računalnikov MDP. V predhodnem preizkusu je preučila razpisno dokumentacijo in pojasnila različnih deležnikov (MDP, Ministrstva za javno upravo ter Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada). Ker postopki preverjanja potekajo tudi pred drugimi državnimi organi, se je pri tem osredotočila zgolj na področja iz lastnih pristojnosti. Pri tem je zaznala številna korupcijska tveganja tako pri izvedbi javnega naročila za nakup 10000 prenosnih računalnikov, kot tudi pri sklenitvi aneksa za nakup dodatnih 3000 računalnikov.

Komisija je preventivni organ s področja preprečevanje korupcije. Kadar zazna tveganja za nastanek korupcije ali drugih kršitev, sprejme ustrezna priporočila in predlaga ukrepe za odpravo tveganj.

Po oceni Komisije so bili postopki izvedbe javnega naročila MDP izpeljani brez jasnih ciljev, meril in kriterijev (ti so bili določeni šele naknadno, s sprejemom novele Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV-B), ki je v posebnih določbah retroaktivno določila seznam upravičencev do računalnikov). Hkrati niso bila ustrezno upoštevana temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo sorazmernosti. Vsebina razpisne dokumentacije namreč ustvarja videz, da so tehnične specifikacije prilagojene ponudnikom, ki so z računalniki razpolagali in pri katerih je naročnik opravil analizo trga.

Komisija je zaznala še druga korupcijska tveganja oziroma nepravilnosti:

-            ob pripravi različnih vsebinskih sklopov javnega naročila MDP ni upošteval dejanskih potreb;

-            naročnik ni zagotovil ustreznih varovalk glede garancijskih rokov opreme (obstaja velika verjetnost, da bo večina računalnikov na voljo za uporabo šele po preteku garancijskega roka);

-            ponudbe so oddali le tisti ponudniki, pri katerih je MDP predhodno opravil analizo trga, pri čemer je bil vsak od štirih ponudnikov najugodnejši v enem od štirih sklopov, kar kaže na sum usklajenega nastopa v postopku javnega naročila.

Komisija je preučila tudi aneks za nakup dodatnih 3000 računalnikov, ki je bil po njenem mnenju sklenjen v nasprotju s 95. členom ZJN-3, saj nakup ni bil neposredno povezan s prvotnim naročilom niti niso bili kasneje ti dodatni računalniki uporabljeni za namen osnovnega javnega naročila. Namesto za mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme vsem upravičencem (posameznikom) v skladu z ZSDV-B so bili računalniki namenjeni javnim zavodom. S takšnim ravnanjem je MDP tudi omejil oziroma izključil možnost drugih ponudnikov, da bi lahko ponudili svoje blago. Sum kršitve ZJN-3 je Komisija odstopila v reševanje pristojni DKOM.

Komisija je zato na MDP naslovila priporočila, da v bodoče:

1.      pred izvedbo javnega naročila pripravi jasne kriterije upravičencev do izposoje računalniške opreme;

2.      pripravi smernice oziroma pravila ustreznega načrtovanja nabav in priprave razpisne dokumentacije, tako da bodo dosledno spoštovana temeljna načela javnega naročanja (še posebej zagotavljanje konkurence med ponudniki in sorazmernost);

3.      z ustreznimi usposabljanji zagotovi profesionalizacijo zaposlenih, ki izvajajo javna naročila;

4.      opravi notranjo revizijo tega javnega naročila.

Priporočila, ki jih je Komisija MDP posredovala v torek, v celoti objavljamo v nadaljevanju.