Sodnik

1. Opis instituta
   V skladu z ZIntPK je nasprotje interesov izkazano tedaj, ko zasebni interes uradne osebe, med katere sodijo tudi funkcionarji, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Nasprotje interesov nastopi torej v zadevah, v katerih je namesto ali poleg javnega interesa, ki so ga uradne osebe dolžne zasledovati po uradni dolžnosti, prisoten tudi njihov zasebni interes ali pa je podan videz, da njihov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje javnih funkcij in nalog. Pri tem je omenjeni 'videz nasprotja interesov' podan takrat, ko lahko do takega zaključka pride tretja oseba ob poznavanju relevantnih okoliščin zadeve. Zakon kot temeljni ukrep zoper nastanek nasprotja interesov predvideva pravočasno zaznavo okoliščin in izločitev iz postopka, v katerem lahko pride do nasprotja interesov. Z doslednim spoštovanjem tega ukrepa se zagotavljata in krepita integriteta in ugled tako konkretnega posameznika, organa oziroma organizacije, pri kateri ta opravlja funkcijo oz. pri kateri je zaposlen, kot tudi javnega sektorja kot celote.

   ---

2. Obveznosti po zakonu

   Obveznost izločitve iz postopka, v katerem lahko pride do nasprotja interesov

   Funkcionar, ki med izvajanjem svoje funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov, se mora temu izogniti tako, da takoj preneha z delom v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, in najkasneje v treh delovnih dneh o tem pisno obvesti nadrejenega oziroma predstojnika.

   Obveznost funkcionarja kot nadrejenega oziroma predstojnika

   Če funkcionar kot nadrejena oseba oziroma predstojnik prejme obvestilo uradne osebe o prenehanju z delom zaradi nasprotja interesov, mora najkasneje v petih dneh od prejema obvestila obrazloženo odločiti, ali naj se uradna oseba izloči iz postopka ali naj nadaljuje z delom. Zakon zoper to odločitev ne dopušča pritožbe.

   Če nadrejena oseba oziroma predstojnik odloči, da mora uradna oseba kljub (možnemu) obstoju nasprotja interesov nadaljevati z delom, ji lahko da obvezujoče obrazložene usmeritve za delovanje, pri čemer mora zasledovati javni interes. Nadrejena oseba oziroma predstojnik (ali kolektivni organ) sprejeto odločitev v petih dneh po njenem sprejemu posreduje Komisiji.

   Navedeno velja torej za primer, ko funkcionar prejme obvestilo o obstoju nasprotja interesov od uradne osebe – torej uradnikov na položaju in drugih javnih uslužbencev, uslužbencev, zaposlenih v Banki Slovenije, poslovodnih oseb in članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja - ali pa v primerih zunanjih članov komisij, svetov, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar le-te opravljajo javne naloge.

   Komisija preučuje sume obstoja nasprotja interesov. Na podlagi takega suma lahko Komisija uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov še dve leti po opravljenem uradnem dejanju, pri katerem je sum podan.

   ---

3. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
   ZIntPK v 37. do 40. členu opredeljuje prepoved funkcionarju, da bi svojo funkcijo uporabil za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kakšen nedovoljen zasebni interes; dolžnost funkcionarja je biti pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in se mu izogniti; dolžno ravnanje ob ugotovljenem nastopu okoliščin nasprotja interesov in pristojnosti Komisije.

   Na podlagi devete alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren funkcionar, ki se ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi ter svojega nadrejenega oziroma predstojnika ali Komisije pisno takoj ne obvesti o nasprotju interesov oziroma možnosti, da bi do njega prišlo.

   ---

4. Izjeme pri uporabi določil ZIntPK
   Določbe ZIntPK glede nasprotja interesov veljajo subsidiarno ter tako na primer ne veljajo v postopkih javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju in v postopkih, ki se vodijo po drugih zakonih (npr. ZUP), kjer je izločitev v primeru nastanka okoliščin interesov urejena posebej. Če je nasprotje interesov za določene funkcionarje urejeno v specialnejšem zakonu (npr. področni zakoni pri urejanju izločitve sodnikov), potem veljajo določbe ZIntPK, na primer pri izvajanju evidenčnih naročil in postopkih sklenitve avtorskih pogodb.

1. Opis instituta
   Institut omejitev poslovanja predstavlja eno od varovalk pri poslovanju subjekta javnega sektorja, njegov namen je preprečiti zlorabo javnih sredstev za zasebni interes. Temelji na načelu preprečevanja, da bi organizacija javnega sektorja poslovala s subjektom, s katerim je na določen način povezan funkcionar, ki opravlja funkcijo v tisti organizaciji, ali njegov družinski član.
   Z upoštevanjem pravil omejitev poslovanja se v vseh fazah odločanja o sklenitvi določenega posla v največji možni meri izločijo vplivi funkcionarjev, ki imajo pri sklenitvi posla tudi zasebni interes. Funkcionarji so primarno dolžni delovati v javnem interesu in zato njihovo poslovanje ali poslovanje njihovih družinskih članov z javnim sektorjem (preko subjektov zasebnega ali javnega prava ali kot fizične osebe) sistemsko ni primerno in predstavlja visoko korupcijsko tveganje.

   ---

2. Obveznosti po zakonu
   ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja ne sme poslovati s subjektom (fizično ali pravno osebo), v katerem je funkcionar, ki v organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali pa je posredno ali neposredno v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

   Pri tem je absolutna prepoved poslovanja omejena na postopke naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanje javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanje posebnih ali izključnih pravic.

   V drugih postopkih (ki torej ne pomenijo javnega naročanja, podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno zasebnega partnerstva) - kot npr. javni razpis za spodbujanje malega gospodarstva, pomoč mladim družinam, pomoč ob rojstvu otroka ipd., je poslovanje s subjekti, ki so povezani s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom, pogojno dovoljeno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj, da so v teh postopkih dosledno spoštovane določbe o nasprotju interesov ali izogibanju le-tega, kot jih določata ZIntPK ali drug zakon, oziroma pod pogojem, da se funkcionar izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi ali izvedbi postopkov oziroma poslov s tem subjektom.

   Prepoved poslovanja in dolžnost izogibanja nasprotju interesov v postopkih, kjer ni te prepovedi, velja tudi za ožje dele občine, ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se nek posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.

   Funkcionar mora v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa dosledno v osmih dneh po vsaki spremembi (prenehanje funkcije, sprememba lastništva ipd.) organu, v katerem opravlja funkcijo, posredovati podatke subjektov, s katerimi je on ali njegov družinski član povezan na zgoraj opisani način.

   Na podlagi informacij, ki jih prejmejo od funkcionarja, Komisiji o subjektih, pri katerih veljajo omejitve poslovanja, poročajo organi (v 15 dneh od prejema informacije). Obrazec za poročanje je na voljo na spletni strani Komisije (TUKAJ).

   Funkcionar, ki je pri nekem organu opravljal funkcijo, še dve leti po prenehanju le-te ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki ima ali vzpostavlja z organom poslovne stike.

   Omejitev poslovanja organa s subjektom, ki je na opisani način povezan s funkcionarjem, ki v tistem organu opravlja funkcijo, velja še leto dni po tem, ko funkcionarju preneha funkcija v organu. Prepoved pa ne velja za subjekte, kjer gre za povezavo z družinskim članom in ne funkcionarjem.

   ---

3. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
   Omejitve poslovanja in posledice kršitev so urejene v 35. in 36. členu ZIntPK.

   ZIntPK v primerih kršitev določb o omejitvah poslovanja določa sledeče prekrške:

• na podlagi sedme alinejr prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren funkcionar, ki v nasprotju z določbo šestega odstavka 35. člena svojemu organu ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi je on ali njegov družinski član povezan;

• na podlagi osme alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren bivši funkcionar, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 36. člena ZIntPK v roku dveh let po prenehanju funkcije v razmerju do svojega organa, kjer je nekdaj opravljal funkcijo, nastopi kot predstavnik pravne osebe, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike;

• na podlagi 12. odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovorna odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 36. člena ZIntPK Komisije ne obvesti o ravnanju funkcionarja, ki krši prepoved nastopanja kot predstavnik poslovnega subjekta, s katerim organ vzpostavlja ali ima poslovne stike pred iztekom dveh let od funkcionarjevega prenehanja opravljanja funkcije v tistem organu.

S tem institutom ni pri izbrani funkciji povezana nobena obveznost oziroma ta institut za izbrano funkcijo ureja specialnejši zakon. 

S tem institutom ni pri izbrani funkciji povezana nobena obveznost oziroma ta institut za izbrano funkcijo ureja specialnejši zakon. 

1. Opis instituta
   Namen določb ZIntPK o lobiranju je zagotoviti regulacijo in transparentnost vplivov interesov zasebnega sektorja na odločitve, ki jih sprejme javni sektor. Transparentnost teh vplivov omogoča zainteresirani javnosti spremljati vplive na odločitve javnega sektorja na njenih interesnih področjih, javnemu sektorju pa to posledično omogoča boljši dostop do pluralnosti idej na nekem področju.

   Transparentnost teh vplivov je uporabna tako za splošno javnost in zainteresirane deležnike zasebnega sektorja, ki lahko po zaznani informaciji o lobističnem stiku in namenu le-tega odločevalcu predstavijo svoje (nasprotne) argumente, kot tudi za odločevalce javnega sektorja, saj s predstavljenimi različnimi argumenti pridobijo dodaten vpogled in eventuelno dodatne možne rešitve pred sprejemom odločitev.

   Pri tem pa niso vsi vplivi lobiranje. O lobiranju govorimo, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

   • gre za nejaven stik med lobirancem in lobistom;

   • katerega namen je vplivanje na odločitve javnega sektorja (pri tem se javni sektor za namene lobiranja nanaša zgolj na državne organe, Banko Slovenije, organe in uprave lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil) v zadevah javnega pomena;

   • to vplivanje oziroma lobiranje pa se izvaja v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije.

   Zadeve javnega pomena v smislu lobiranja predstavljajo tiste odločitve, ki se nanašajo na:

   • sprejemanje predpisov in drugih splošnih aktov ter

   • druge zadeve, ki niso predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov javnih naročil ter drugih postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznika.

   Pri tem smejo interesno organizacijo kot lobisti v lobističnem stiku predstavljati le registrirani lobisti (vpisani v register lobistov Komisije (TUKAJ) ali pa zakoniti zastopniki, izvoljeni predstavniki oziroma zaposleni tiste organizacije.

   Ko govorimo o lobistih, govorimo torej o predstavnikih, ki zastopajo interes interesne organizacije (torej interes pravne, ne fizične osebe), lobiranci pa so predstavniki javnega sektorja (med njimi funkcionarji), ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in drugih odločitev v zadevah javnega pomena, kot navedeno zgoraj.

   Zakon izvedbo teh stikov dovoljuje le v okviru predpisanega postopka, o stikih pa morata poročati Komisiji tako lobiranec kot registrirani lobist oziroma interesna organizacija. Informacija o lobističnih stikih je javna in objavljena v aplikaciji ERAR (TUKAJ).

   ---

2. Obveznosti po zakonu
   ZIntPK določa, da je funkcionar lahko vedno le v vlogi lobiranca. ZIntPK prepoveduje, da bi funkcionar nastopal v vlogi lobista tako v času opravljanja funkcije, kot tudi še v obdobju dveh let po prenehanju opravljanja funkcije v javnem sektorju, za kar je v ZIntPK tudi določen prekršek.

   Identificiranje lobista

   Lobiranec lahko privoli v stik z lobistom samo, če prej preveri njegovo identiteto in način zastopanja interesne organizacije (registriran lobist, zakoniti zastopnik, izvoljeni predstavnik, zaposleni).

   Ob samem stiku pa se mora lobist lobirancu identificirati, pokazati pooblastilo interesne organizacije za lobiranje v določeni zadevi, prav tako pa mora lobist lobirancu navesti tudi namen in cilj, zaradi katerih lobira.

   Zapis o lobističnem stiku

   Lobiranec o vsakem stiku z lobistom na obrazcu, dostopnem na spletni strani KPK, sestavi zapis, katerega v roku osmih dni pošlje v vednost svojemu nadrejenemu in Komisiji. Zapise lobirancev Komisija objavlja v aplikaciji ERAR.

   Če Komisija od lobiranca zahteva dopolnitev njegovega zapisa lobiranja z manjkajočimi informacijami, mora lobiranec zapis dopolniti v osmih dneh.

   Če je lobistični stik v obliki elektronskega sporočila, ki je naslovljeno na več predstavnikov istega organa, o njem poroča le prvonaslovljeni lobiranec.

   Lobirancu ni treba poročati o poskusu vzpostavitve stika v pisni obliki, ki ne vsebuje vseh potrebnih podatkov za identifikacijo lobista, če tak dopis nemudoma in brez nadaljnjih stikov s pošiljateljem evidentira v zbirki dokumentarnega gradiva.

   Prošnja za sestanek (običajno) ni lobiranje

   Prošnje predstavnika interesne organizacije za sestanek ali za informacije ter druge oblike stikov, kjer ni podan namen vplivanja na odločitve lobiranca, ter javni pozivi, pri katerih gre za javno dostopno informacijo, ne predstavljajo lobiranja.

   Prijava prepovedanih ravnanj lobista

   Lobiranec ima dolžnost zavrniti stik, če poskuša lobirati posameznik, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za lobista, ter kadar bi pri stiku prišlo do nasprotja interesov.

   Lobiranec mora poročati o vsakem poskusu lobističnega stika, ki ga je odklonil zaradi možnosti nastanka nasprotja interesov, ter v roku 10 dni Komisiji prijaviti tudi vsako prepovedano dejanje lobistov (ki jih določa 70. člen ZIntPK).

   ---

3. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
   Področje lobiranja ureja 13. – 16. točka 4. člena ter 56.-74. člen ZIntPK.

   ZIntPK v primerih kršitev določb lobiranja določa sledeče prekrške:

   • na podlagi 13. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren bivši funkcionar, ki v nasprotju z določbo 56. člena ZIntPK opravlja dejanja lobiranja pred pretekom dveh let od prenehanja opravljanja funkcije;

   • na podlagi 15. in 16. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren lobiranec, če ta ne izdela zapisa o lobiranju (drugi odstavek 68. člena ZIntPK) oziroma zapisa ne dopolni v roku osmih dni (peti odstavek 68. člena ZIntPk);

   • na podlagi 17. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovoren lobiranec, ki v nasprotju z določbo 69. člena ZIntPK ne odkloni stika z lobistom, ki ni vpisan v register lobistov, ali stika, pri katerem bi nastalo nasprotje interesov;

   • na podlagi 18. alineje je za prekršek odgovoren lobiranec, ki v nasprotju z določbo 70. člena ZIntPK pri lobiranju ravna proti predpisom glede prepovedi sprejemanja daril ter

   • na podlagi 19. alineje je za prekršek odgovoren lobiranec, ki v roku iz prvega odstavka 71. člena ne prijavi lobista, ki izvaja prepovedana ravnanja, kot jih določa ZIntPK (70. člen ZIntPK), ali pa ni vpisan v register lobistov v skladu z 58. členom ZIntPK.

1. Opis instituta
   Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije ter predstavlja neločljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in nadzorom nad premoženjskim stanjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev. Namen prijave podatkov o premoženjskem stanju je spremljanje premoženjskega stanja zavezancev, med katerimi so tudi funkcionarji, a ne občinski svetniki, v času trajanja funkcije oz. zasedanja položaja in še leto dni po prenehanju opravljanja funkcije/položaja, z namenom omogočanja možnosti nadzora nad pridobljenim premoženjem v tem času ter krepitve integritete funkcionarjev in organov, pri katerih opravljajo funkcijo, ter transparentnosti. Za nekatere najvišje funkcije v javnem sektorju predvideva ZIntPK (46. člen) transparentnost tudi v smislu javne objave sprememb premoženjskega stanja v času opravljanja funkcije oziroma zasedanja položaja in leto dni po prenehanju opravljanja funkcije.

   ---

2. Obveznosti po zakonu

   Obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja Komisiji

   Zavezanci poročajo o svojem premoženjskem stanju ob:

   • nastopu funkcije (najkasneje v enem mesecu po nastopu) na Obrazcu za prijavo premoženjskega stanja zavezanca;

   • spremembi premoženjskega stanja v času opravljanja funkcije (do 31. januarja za preteklo leto) na Obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja zavezanca;

   • prenehanje funkcije (najkasneje v enem mestu po prenehanju) na Obrazcu za odjavo premoženjskega stanja;

   • enem letu po prenehanju funkcije (na dan, ko preteče eno leto od prenehanja funkcije) na Obrazcu za odjavo premoženjskega stanja zavezanca po enem letu;

   • spremembi osebnih podatkov (osebno ime, podatki o funkciji oziroma delu, ki ga opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca ter podatki o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja) na Obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja zavezanca (v roku 30 dni od nastanka spremembe).

   Katere podatke o premoženju je treba prijaviti

   ZIntPK v 42. členu določa, kateri podatki predstavljajo sestavni del prijave o premoženjskem stanju v Sloveniji in tujini:

   • podatki o nepremičninah: vrsta, velikost, leto izgradnje, katastrska občina, lastniški delež, parcelna številka, številka stavbe in številka posameznega dela stavbe;

   • podatki o pravicah na nepremičninah in drugih premoženjskih pravicah;

   • podatki o premičninah, če vrednost posamezne premičnine presega 10.000 evrov;

   • podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah, če skupna vrednost sredstev na računih presega 10.000 evrov;

   • podatki o skupni vrednosti gotovine, če ta presega 10.000 evrov;

   • podatki o lastništvu oziroma deležih, delnicah, katerih skupna vrednost presega 10.000 evrov, in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava z navedbo firme pravne osebe ali naziva subjekta ter podatki o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost presega 10.000 evrov;

   • podatki o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 evrov, in

   • drugi podatki v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti ali jih določa ZIntPK.

   ---

3. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
   Področje premoženjskega stanja ureja 41. – 46. člen ZIntPK.

   Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezanca

   Komisija izvaja nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev. Če Komisija v postopku nadzora ugotovi neskladje podatkov, mora zavezanec v roku 15 dni od prejema poziva Komisije neskladje pisno pojasniti. Komisija se lahko tudi odloči, da za razjasnitev neskladja z zavezancem opravi razgovor. Če Komisija v nadzoru ugotovi nesorazmerno povečanje premoženja, pripravi osnutek ugotovitev v konkretnem primeru, ki ga pošlje zavezancu v pisno izjasnitev. Komisija lahko na lastno pobudo ali na predlog zavezanca s slednjim opravi razgovor. Pri tem je zavezanec lahko predmet ugotavljanja nesorazmernega povečanja premoženja v času opravljanja in leto dni po prenehanju opravljanja funkcije, položaja ali dela. Če se v postopku nadzora pojavi sum, da zavezanec premoženje prikriva s prenosom na družinske člane ali da ti od tretjih oseb pridobivajo premoženje, ki izvira iz funkcije ali dela zavezanca, lahko Komisija razširi nadzor tudi na družinske člane zavezanca.

   Sankcije po ZIntPK

   ZIntPK v primerih kršitev določb v zvezi s premoženjskim stanjem določa prekrške in upravno sankcijo oziroma ukrep:

   • za prekršek na podlagi 10. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren funkcionar oziroma bivši funkcionar, ki v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena tega zakona Komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju;

   • za prekršek na podlagi 11. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren funkcionar ali bivši funkcionar, ki v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena tega zakona ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke, ter

   • za prekršek na podlagi 12. alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren funkcionar, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 43. člena tega zakona Komisiji ne sporoči sprememb podatkov;

   • ukrep znižanja osnovne plače oziroma nadomestila plače v primeru, da zavezanec kljub pozivu Komisije ne prijavi podatkov o svojih funkcijah, dejavnostih, premoženju in dohodkih.

   ---

4. Javna objava sprememb premoženjskega stanja
   ZIntPK (46. člen) določa, da se javno objavi podatke o spremembah premoženjskega stanja naslednjih kategorij funkcionarjev:

   • poslancev državnega zbora;

   • predsednika državnega sveta;

   • predsednika republike;

   • predsednika vlade;

   • ministrov;

   • državnih sekretarjev;

   • poklicnih in nepoklicnih županov;

   • članov sveta Banke Slovenije;

   • funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika;

   • sodnikov ustavnega sodišča.

Pri tem gre za podatke, ki jih omenjene osebe sporočijo Komisiji na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja. Podatki so javno objavljeni na spletnih straneh Komisije ves čas trajanja in leto dni po prenehanju mandata teh oseb.

1. Opis instituta
   Institut prepovedi in omejitev sprejemanja daril v javnem sektorju izhaja iz temeljnega načela, da uradne osebe (med njimi funkcionarji), ki svojo funkcijo ali delo opravljajo v javnem sektorju, ne smejo sprejemati daril v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s svojim položajem. Z natančno in pregledno ureditvijo področja omejitev pri sprejemu daril se zmanjšujejo možnosti za neutemeljene očitke in nezaupanje javnosti v poštenost uradnih oseb pri izvajanju javne funkcije, javne službe ali dejavnosti v zvezi z njihovim položajem.

   Obenem je nadzor nad sprejemanjem daril uradnih oseb in njihovih družinskih članov ukrep, ki je namenjen preprečevanju korupcije (primerov, ko bi uradna oseba ali njegov družinski član darilo sprejel ali zahteval kot podkupnino) in nasprotja interesov (primerov, ko bi zasebni interes, ki sovpada s prejemom darila, vplival na odločanje uradne osebe oziroma opravljanje njenih javnih nalog).

   Za čim boljšo zamejitev omenjenih kršitev je zakonodajalec predvidel sprejem daril v javnem sektorju zgolj kot izjemo od zgoraj navedenega temeljnega načela. V izjemah je zakonodajalec omejil vrsto in vrednost dovoljenih daril, obenem pa določil vzpostavitev preglednega sistema njihovega sprejemanja.

   Ker je Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril vsebinsko zelo poln, je v nadaljevanju predstavljenih nekaj temeljnih pravil glede sprejemanja daril, pri presoji, kako ravnati glede določenega darila, pa priporočamo natančen pregled omenjenega pravilnika.

   ---

2. Obveznosti funkcionarjev in njihovih družinskih članov:
   Funkcionar ali njegov družinski član ne sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti, saj zakonodajalec smatra, da je edino in zadostno plačilo funkcionarju za opravljanje njegove funkcije plača, ki jo prejema.

   Protokolarno darilo

   Funkcionar ali njegov družinski član lahko v imenu organa, pri katerem funkcionar opravlja svojo funkcijo, sprejmeta protokolarno darilo, ki ne glede na vrednost postane last delodajalca.

   Priložnostno darilo

   Funkcionar lahko sprejme tudi priložnostno darilo, torej darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, pri čemer vrednost darila ne sme preseči 100 evrov ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.

   Če ne gre za protokolarno ali priložnostno darilo, je funkcionar (in njegov družinski član) darilo dolžan zavrniti. Če darovalec pri darilu vztraja, darilo postane last organa, pri katerem funkcionar opravlja svojo funkcijo.

   Absolutna prepoved sprejema daril

   V nobenem primeru (tudi če gre za protokolarno darilo ali priložnostno darilo manjše vrednosti) pa funkcionar ali njegov družinski član ne sme sprejeti darila:

   • če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje;

   • če je to prepovedano po drugem zakonu ali z na njegovi podlagi izdanimi predpisi;

   • če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni in vrednostni boni ter drage kovine;

   • če bi sprejem darila povzročil okoliščine nasprotja interesov – če bi torej vplival ali ustvaril videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje funkcije oziroma javnih nalog uradne osebe.

   Tako darilo (torej darilo, za katerega velja absolutna prepoved sprejemanja) ne sme preiti niti v last delodajalca, temveč ga mora funkcionar zavrniti oziroma vrniti darovalcu.

   Prijava darila organu, pri katerem zavezanec opravlja funkcijo/delo

   Funkcionar mora vsa darila, ki jih je sprejel in imajo vrednost, večjo od 50 evrov, prijaviti organu, v katerem opravlja funkcijo. Pooblaščena oseba organizacije darilo vpiše v seznam daril, ki ga do 31. 3. za preteklo leto posreduje Komisiji preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh Komisije.

   Če je darilo prejel družinski član funkcionarja, darilo organu, v katerem funkcionar opravlja svojo funkcijo, prijavi funkcionar.

   Darilo postane last organa

   Funkcionar mora organu, v katerem opravlja funkcijo, izročiti darilo, ki postane last organa oziroma ki ga funkcionar ni upravičen obdržati, takoj po prejemu oziroma najkasneje v osmih dneh. O izročitvi darila lahko na njegovo željo od organa prejme tudi pisno potrdilo.

   ---

3. Izjeme pri uporabi določil ZIntPK
   Določbe ZIntPK glede daril veljajo subsidiarno. Če je področje daril za določene funkcionarje urejeno v specialnejšem zakonu (npr. zakon, ki ureja sodniško službo in zakon, ki ureja položaj državnega tožilstva), veljajo določbe tistega zakona.

   ---

4. Pravna podlaga v ZIntPK in sankcije
   Prepoved in omejitve sprejemanja daril urejata 30. člen ZIntPK in Pravilnik o omejitvah in dolžnostih uradnih oseb v zvezi s sprejemanjem daril.

   ZIntPK v primerih kršitev določb glede prepovedi in omejitev pri sprejemanju daril določa naslednje prekrške:

   • na podlagi šeste alineje prvega odstavka 77. člena ZIntPK je odgovoren funkcionar, ki v nasprotju z določbami 30. člena sprejme darilo ali drugo korist v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali v zvezi s svojim položajem ter;

   • na podlagi desetega odstavka 77. člena ZIntPK je za prekršek odgovorna odgovorna oseba subjekta javnega sektorja, ki Komisiji ne posreduje seznama prejetih daril.