Novice
Vse novice
Integriteta pri vodenju in nadzoru družb v državni lasti
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je danes izvedla brezplačno spletno usposabljanje za družbe v večinski lasti Republike Slovenije. Svetovalka senata Komisije Katja Mihelič Sušnik je predstavila institute premoženjsko stanje, nasprotje interesov, zaščito prijaviteljev in integriteta.
Poročanje o premoženjskem stanju tudi po izteku mandata
Mihelič Sušnik je predstavila, kdo so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, Mednje sodijo tudi poslovodne osebe in člani organov nadzora v družbah, v katerih ima država večinski delež ali prevladujoč vpliv. Opozorila je še na posebno ureditev po Zakonu o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), po kateri morajo poročati tudi prokuristi družb, v katerih ima Slovenski državni holding večinski delež ali prevladujoč vpliv. Poslovodne osebe in člani organov nadzora morajo podatke sporočiti najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije, nato pa še leto dni po njenem prenehanju. Opozorila je, da na slednjo obveznost zavezanci po izkušnjah Komisije pogosto pozabijo, prav tako na poročanje najvećkrat pozabljajo zavezanci, ki niso zaposleni v javnem sektorju in sodelujejo v postopkih javnega naročanja.
Nasprotje interesov je treba prepoznati pred odločanjem
Pri nasprotju interesov je sodelavka Komisije izpostavila okoliščine, v katerih lahko družinske, osebne ali poslovne povezave vplivajo na nepristransko opravljanje nalog ali ustvarijo videz takšnega vpliva. Takšna okoliščina lahko nastane denimo, ko član organa nadzora sodeluje v postopku imenovanja, v katerem kandidira njegov družinski član. Pri odzivu so pomembni pravočasno razkritje okoliščin nasprotja interesov, njihovo pisno dokumentiranje in dosledna izločitev iz obravnave zadeve, kadar je ta potrebna. To pomeni tudi umik iz razprave in drugih oblik vplivanja na odločitev, je opozorila.
Zavezanci o prijavah poročajo tudi, če jih niso prejeli
V sklopu o zaščiti prijaviteljev je Mihelič Sušnik predstavila kdo je upravičen do zaščite, kako poteka sistem notranje in zunanje prijave nepravilnosti in kakšni so pogoji za zaščito pri javnem razkritju kršitev. Govorila je tudi o varovanju identitete prijavitelja, prepovedi povračilnih ukrepov in možnostih zaščite, če do takšnih ukrepov pride. Družbe, ki morajo po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) vzpostaviti notranjo prijavno pot, morajo Komisiji do 1. marca poročati za preteklo leto, tudi če niso prejele nobene prijave. Vse vsebine so jasno pojasnjene tudi v novem priročniku za prijavitelje.
Tveganja za integriteto pri imenovanjih in naročanju
V zaključku so udeleženci usposabljanja spoznali področja, na katerih praksa Komisije kaže na tveganja za kršitve integritete. Med njimi so imenovanja članov uprav in nadzornih svetov, javno naročanje in najem zunanjih svetovalcev. Med primeri obravnavanih ravnanj, ki predstavljajo kršitev integritete, je izpostavila vplivanje na postopke brez ustreznih pristojnosti, prilagajanje razpisnih meril v korist določenega ponudnika in privilegiranje posameznih kandidatov. Pri teh odločitvah je za integritetno ravnanje pomembno, da odgovorni odločajo v okviru svojih pristojnosti in po vnaprej določenih merilih.