Transparentno in zakonito lobiranje na lokalni ravni

Višja svetovalka Komisije Teja Roškar je v okviru usposabljanj za Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) v sredo, 14. oktobra, v Slovenj Gradcu in danes, 16. oktobra, v Novi Gorici predstavila pravila lobiranja s poudarkom na lokalni ravni. Pojasnila je, kako prepoznati lobistični stik ter ga razlikovati od javnega zagovorništva, sodelovanja v javnih razpravah in drugih oblik vplivanja na odločitve javnih oblasti.

Pojasnila je vplivanje, ki je izvzeto iz zakonske ureditve lobiranja, ker se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Gre za vprašanja, ki po vsebini in obsegu presegajo interese ali koristi posamezne organizacije, na primer izboljšanje sistemske ureditve varstva človekovih pravic. Izjema zato ne velja samodejno za vsako delovanje nevladne organizacije. Kadar ta išče ugodnejšo rešitev za svoj položaj ali poslovne interese, je treba upoštevati pravila lobiranja.

Pravila je ponazorila s primeri vplivanja na pripravo občinskih prostorskih aktov in proračuna. Predstavila je tudi dolžnosti občinskih funkcionarjev in javnih uslužbencev ob lobističnih stikih, vključno s preverjanjem upravičenosti lobista do lobiranja, pripravo zapisa o stiku in prijavo prepovedanih ravnanj. Preglednost teh vplivov omogoča tudi javna objava podatkov o lobističnih stikih v Erarju.

Prepoznavanje nasprotja interesov in odzivanje na nedovoljene pritiske

Svetovalka senata Komisije Katja Mihelič Sušnik je včeraj za zaposlene na Ministrstvu za kmetijstvo izvedla usposabljanje o lobiranju, nasprotju interesov in integriteti. Predstavila je temeljne elemente lobiranja, obveznosti lobirancev ter razliko med zakonitim lobiranjem in nedopustnim vplivanjem na postopke.

Pojasnila je okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Takšne okoliščine lahko nastanejo, kadar uradna oseba sodeluje pri izbiri kandidata za zaposlitev, med prijavljenimi pa je njen družinski član, ali pri izbiri ponudnika, s katerim je poslovno povezana. Pomembni so lahko tudi tesni prijateljski odnosi ali povezave prek organov politične stranke, pri čemer zgolj članstvo v isti stranki še ne pomeni političnega stika, je poudarila. Pri presoji sta pomembni narava in intenzivnost povezav. Izpostavila je pomen pravočasnega prepoznavanja teh okoliščin, pisnega in obrazloženega obveščanja ter dosledne izločitve iz obravnave in odločanja.

Mihelič Sušnik je razložila še možnosti odzivanja na nedovoljene vplive in pritiske, od opozorila in dokumentiranja do obveščanja nadrejenih ter prijave pristojnim institucijam.

Poudarila je pomen jasnih notranjih pravil, ki zaposlenim pokažejo, kako ravnati v takšnih primerih. Usposabljanje je sklenila s predstavitvijo primerov kršitev integritete ter ukrepov za njihovo preprečevanje, med katerimi so vodenje z zgledom, prepoznavanje tveganj in spremljanje izvajanja ukrepov.