Novice
Vse novice
Komisija izvedla usposabljanje o načrtih integritete za Vrhovno državno tožilstvo
Vodja Centra za razvoj in preventivo Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) mag. Vita Habjan Barborič in raziskovalec svetnik Komisije mag. Ivijan R Rojko sta danes zaposlene Vrhovnega državnega tožilstva usposabljala o načrtih integritete. V okviru praktično zasnovanega usposabljanja sta udeležence opremila s konkretnimi orodji za njihovo vsakodnevno delo.
Uvodoma sta prisotnim predstavila ključne institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), s poudarkom na omejitvah poslovanja, nasprotju interesov in lobiranju. V nadaljevanju sta pojasnila pojem integritete kot pričakovano ravnanje posameznikov in organizacij pri izvajanju javnih nalog v skladu z zakonom, etičnimi standardi in legitimnimi cilji.
Osrednji del usposabljanja je bil namenjen načrtu integritete kot orodju organizacije za sistematično prepoznavanje, ocenjevanje in obvladovanje korupcijskih ter drugih tveganj. Udeleženci so se seznanili z novimi smernicami za uresničevanje načrtov integritete, ki vključujejo jasnejšo razdelitev odgovornosti med vodstvom in pooblaščencem za integriteto ter strokovne pristope k razvrščanju in obvladovanju tveganj. Spoznali so vlogo pooblaščenca za integriteto in delovnih skupin, ki znotraj institucije podpirajo pripravo in izvajanje načrtov integritete kot del običajnih delovnih procesov.
Predavatelja sta na praktičnih primerih predstavila metodologije za identifikacijo tveganj in oblikovanje ukrepov, ki jih institucije uporabljajo pri pripravi in izvajanju načrtov integritete. Udeleženci so se učili prepoznavanja potencialnih ranljivosti, ki same po sebi še ne pomenijo kršitev, lahko pa predstavljajo priložnost za nepravilnosti, če niso pravočasno prepoznane. Predstavljen je bil tudi pristop razvrščanja tveganj glede na specifična področja delovanja organizacije ter po posameznih institutih ZIntPK in drugih relevantnih predpisih. Izpostavljena je bila metoda »SMRČEK« – sistem opredelitve specifičnih, merljivih, realnih, časovno opredeljenih, enostavnih in kontroliranih ukrepov, ki organizacijam omogoča, da ukrepi niso zgolj formalni, temveč izvedljivi in preverljivi v praksi.