Mag. Vita Habjan Barborič je udeležencem predstavila pomen načrta integritete kot enega ključnih orodij za prepoznavanje in obvladovanje korupcijskih tveganj ter tveganj za druga protipravna in neetična ravnanja. Poudarila je, da načrt integritete ni zgolj dokument, temveč proces prepoznavanja ranljivosti, določanja ustreznih ukrepov in spremljanja njihovega izvajanja. Prepoznana tveganja pri tem ne pomenijo, da se v instituciji dogajajo kršitve. Njihovo pravočasno prepoznavanje omogoča učinkovitejše preprečevanje nepravilnosti.

Posebno pozornost je namenila prenovljenim Smernicam za uresničevanje načrtov integritete, ki prinašajo spremenjeno vlogo pooblaščenca za integriteto, jasneje določajo odgovornost predstojnika institucije in uvajajo drugačno razvrščanje tveganj. Načrt integritete omogoča tudi, da institucija na enem mestu vodi tveganja z različnih področij svojega delovanja, s čimer lahko postane širše orodje upravljanja in vodenja.

Udeleženci so se seznanili tudi z vlogo pooblaščenca za integriteto, ki vodstvu nudi podporo pri krepitvi integritete, ozavešča in svetuje zaposlenim ter sodeluje pri izvajanju načrta integritete in ukrepov za obvladovanje prepoznanih tveganj. Odgovornost za krepitev integritete institucije je skupna odgovornost vodstva in vseh zaposlenih, je poudarila.

Mag. Ivijan R Rojko je vsebine nadgradil s praktičnim pogledom na institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter njihovo povezavo s tveganji, ki jih morajo institucije prepoznavati in ustrezno obvladovati v okviru načrta integritete. Udeleženci so se tako na konkretnih primerih seznanili s prepoznavanjem okoliščin, ki lahko pomenijo tveganje za integriteto institucije, ter z oblikovanjem ustreznih preventivnih ukrepov. Poseben poudarek je bil namenjen temu, da morajo biti tveganja opredeljena dovolj konkretno, ukrepi za njihovo obvladovanje pa izvedljivi in učinkoviti.