V prekrškovni odločbi konec leta 2023 je Komisija ugotovila, da je mag. Andrej Šircelj kršil določbe ZIntPK glede nasprotja interesov, ko se kot član Komisije Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI) na dopisni seji 31. maja 2022 ni izločil iz obravnave in odločanja o točki, na kateri so obravnavali njegovo vlogo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščen del letnega dopusta. Okrajno sodišče v Ljubljani je njegovo zahtevo za sodno varstvo avgusta 2025 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo, da je prekrškovni organ Komisije pravilno ugotovil dejansko stanje, Višje sodišče v Ljubljani pa je februarja 2026 potrdilo izpodbijano sodbo in pritožbo Širclja zavrnilo kot neutemeljeno. S tem je prekrškovni postopek, v katerem je Komisija kršitelju izrekla globo v višini 400 evrov, pravnomočno zaključen.

Višje sodišče je v sodbi nedvoumno potrdilo, da je bilo v konkretnem primeru podano nasprotje interesov, zaradi česar bi moral storilec (Šircelj) prenehati z delom na KAZI oziroma se izločiti iz postopka obravnave gradiva, ki se je nanašalo na njegovo zahtevo, ter o svoji izločitvi in obstoju nasprotja interesov pisno obvestiti predsednika KAZI. Tega ne spremeni niti okoliščina, da naj bi mag. Šircelj na tej seji svojo odsotnost opravičil – glede na Poslovnik Vlade RS se v primeru dopisne seje namreč šteje, da član vlade glasuje za sprejem gradiva, razen če se izrecno ne opredeli do gradiva. Na konkretni seji KAZI so bili predlagani sklepi potrjeni tako, da nihče od članov KAZI ni glasoval.

Sodišče: Od funkcionarjev se pričakuje posebna občutljivost na morebitno nasprotje interesov

Komisija izpostavlja, da je dosledno izogibanje nastanku nasprotja interesov pogoj za dobro delovanje pravne države, zaupanje v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. »Dejstvo je, da je bil storilec v kritičnem času pomemben funkcionar v Republiki Sloveniji, minister za finance, od katerega se utemeljeno pričakuje posebna občutljivost na morebitno nasprotje interesov pri svojem delovanju in dosledno sporočanje navedenega, vse z namenom krepitve delovanja pravne države,« je v sodbi zapisalo Okrajno sodišče. Komisija na konkretni primer opozarja tudi v okviru svojega preventivnega delovanja z namenom, da bi funkcionarji pri odločanju na dopisnih sejah v prihodnje ravnali v skladu z zakonskimi določbami.

Komisija je sicer postopek glede odločanja o izplačilih denarnih nadomestil za neizkoriščen letni dopust začela na podlagi leta 2022 prejete prijave. V postopku je zaznala korupcijska tveganja glede delovanja vlade na dopisnih sejah, zato je nanjo naslovila priporočila za bolj transparentno odločanje. Da postopek odločanja na dopisnih sejah, kot je določen v Poslovniku Vlade RS, ni transparenten, je v sodbi zapisalo tudi Okrajno sodišče v Ljubljani.

Pet od devetih postopkov zaključenih, štirje še niso pravnomočni

Zoper devet ministrov takratne vlade je v letu 2023 Komisija uvedla prekrškovne postopke. En postopek je bil ustavljen, saj Komisija ni potrdila kršitve, trije postopki so bili pravnomočno zaključeni konec leta 2023 oziroma v začetku 2024 (Podgoršek, Koritnik in Kustec Lipicer). Pet nekdanjih ministrov je zoper prekrškovno odločbo vložilo zahtevo za sodno varstvo. S sodbo Višjega sodišča v primeru mag. Andreja Širclja se je pravnomočno zaključil prvi od teh postopkov. V preostalih štirih postopkih je Okrajno sodišče zavzelo različna stališča (v dveh primerih je potrdilo odločbo Komisije, v dveh primerih pa je prekršek odpravilo). Zato je v skladu s sodbo Višjega sodišča Komisija v dveh primerih že vložila pritožbo na Višje sodišče, v enem primeru je to storil kršitelj, v enem primeru pa rok za pritožbo še teče.