Z znanjem do nepristranskega opravljanja javnih nalog

20. 11. 2026

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je včeraj in danes izvedla dve usposabljanji o tem, kako pri opravljanju javnih nalog ohraniti nepristranskost, prepoznati korupcijska tveganja in se nanje pravočasno odzvati. Sodelavci Komisije so v Radencih nagovorili zaposlene Inšpektorata za okolje in prostor, preko spletu pa udeležence usposabljanja Upravne akademije.

Integriteta pri izvajanju pooblastil in javnih nalog

Svetovalka senata Komisije Katja Mihelič Sušnik je za Inšpektorat za okolje in prostor izvedla usposabljanje Integriteta pri izvajanju pooblastil in javnih nalog s poudarkom na ravnanju ob nasprotju interesov, omejitvah pri sprejemanju darili in ukrepanju ob nedovoljenih pritiskih. Predstavila je, kako prepoznati okoliščine, v katerih bi osebne ali poslovne povezave lahko vplivale na nepristransko delo uradne osebe ali ustvarile videz takšnega vpliva. Poudarila je pomen pravočasnega pisnega obveščanja in pojasnila, da izločitev iz zadeve vključuje tudi umik iz njene obravnave in razprave. Pri darilih je izpostavila pomen okoliščin, v katerih je darilo ponujeno. Tudi darilo majhne vrednosti je lahko nedopustno, če bi njegov sprejem ustvaril videz, da vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog, je povedala.

Poseben poudarek je namenila odzivanju na poskuse vplivanja na potek ali izid postopka. Takšen poskus je na primer lahko tudi poizvedovanje po informacijah iz postopka z namenom, da bi jih posredovali osebi, ki v njem sodeluje. Med možnimi odzivi je navedla zapis okoliščin, seznanitev nadrejenega in po potrebi prijavo pristojnemu organu. Pri tem imajo pomembno vlogo jasna notranja pravila, ki zaposlene usmerjajo, kako ukrepati, kadar pritisk izvaja stranka v postopku ali druga oseba.

Kako ukrepati ob zaznanih pritiskih
Kako ukrepati ob zaznanih pritiskih

Preprečevanje korupcije pri vsakdanjem delu v javnem sektorju

Na spletnem usposabljanju za Upravno akademijo sta svetnici Komisije Sanja Marić in Jana Lesnik predstavili nekatere institute v pristojnosti Komisije. Marić je predstavila ravnanje ob nasprotju interesov, omejitve poslovanja, pravila o sprejemanju daril in poročanje o premoženjskem stanju. Pri omejitvah poslovanja je pojasnila razliko med posli, za katere velja prepoved poslovanja, in primeri, v katerih je poslovanje dopustno ob doslednem spoštovanju pravil o izogibanju nasprotju interesov. Kot primer je navedla javni razpis za sofinanciranje društev, pri katerem se mora funkcionar, ki je v nasprotju interesov, izločiti iz vseh faz odločanja o dodelitvi sredstev.


Lesnik je predstavila, kako prepoznati lobistični stik. Opozorila je, da so pri presoji pomembni namen stika, čigav interes zastopa sogovornik ter ali sta vsebina in namen stika javno znana. Tudi neformalen telefonski klic ali elektronsko sporočilo je lahko lobistični stik, če sogovornik v imenu interesne organizacije skuša nejavno vplivati na vsebino predpisa.

Kako prepoznati lobiranje
Kako prepoznati lobiranje

Svetnica Komisije Barbara Fürst je pojasnila, kako lahko organizacija z načrtom integritete prepozna ranljivosti v svojih delovnih procesih in določi ukrepe, še preden pride do nepravilnosti. Pri tem je izpostavila pomembno vlogo zaposlenih, ki pri vsakdanjem delu opazijo, kje bi lahko prišlo do nepravilnosti, in predlagajo, kako ta mesta v postopkih bolje zavarovati.

Tveganja niso kršitve
Tveganja niso kršitve

Višji svetnik za pravna vprašanja Gregor Pirjevec pa je predstavil prijavne poti po Zakonu o zaščiti prijaviteljev ter vlogo zaupnika pri obravnavi notranjih prijav, varovanju identitete prijavitelja in seznanjanju z možnostmi zaščite pred povračilnimi ukrepi. Pojasnil je tudi, kdaj se lahko prijavitelj obrne neposredno na organ za zunanjo prijavo, denimo kadar meni, da bi bil zaradi notranje prijave lahko izpostavljen povračilnim ukrepom.

Kdo je upravičen do zaščite
Kdo je upravičen do zaščite