V skupnem sporočilu EK in Visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o boju proti korupciji instituciji pozivata k oblikovanju protikorupcijske strategije EU in napovedujeta vzpostavitev nove EU mreže za boj proti korupciji, ki bo združevala organe kazenskega pregona in preprečevanja korupcije, strokovnjake, civilno družbo ter druge deležnike. Nova mreža bo delovala kot katalizator prizadevanj za preprečevanje korupcije po vsej EU, njena naloga pa bo oblikovanje najboljših praks in praktičnih smernic za učinkovitejši boj proti korupciji. Mreža bo pomagala EK pri določitvi skupnih področij, kjer je tveganje za korupcijo največje po vsej EU. Prvo srečanje nove EU mreže je napovedano za september 2023.

V skupnem sporočilu EK tudi izpostavlja, da bo pripravila predlog vzpostavitve posebnega organa, pristojnega za usklajevanje etičnih načel in standardov med skupno devetimi institucijami EU.

EK je objavila tudi predlog nove direktive za boj proti korupciji. EU sicer ima kazensko zakonodajo za boj proti korupciji, vendar je ta razdrobljena in zastarela, njeno področje uporabe pa je omejeno. Glavna kazenska protikorupcijska zakonodaja EU sta Konvencija o boju proti korupciji uradnikov iz leta 1997 in Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ o boju proti korupciji v zasebnem sektorju iz leta 2003, ki sta bila sprejeta še pred Lizbonsko pogodbo. Dopolnjena sta bila z novejšimi instrumenti, kot sta direktiva o zaščiti finančnih interesov EU z uporabo kazenskega prava in predlagano direktivo o povrnitvi in odvzemu sredstev. Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti korupciji, bo (ko bo sprejet) nadomestil Okvirni sklep in Konvencijo o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije ter spremenil Direktivo (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta.

Namen nove direktive je poenotenje pravil na področju boja proti korupciji v EU. V predlogu direktive, ki obsega korupcijo v javnem in zasebnem sektorju, EK predlaga poenotenje definicij kaznivih dejanj, ki se jih preganja kot korupcijo, tako bi v vsej EU – poleg podkupovanja – kazensko preganjali tudi zatajitev, trgovanje z vplivom, zlorabo položaja, oviranje pravosodnih organov in nezakonito pridobitev premoženja. EK poleg poenotenj definicij predlaga tudi zvišanje kazni za tovrstna kazniva dejanja.

EK v predlogu posebno mesto namenja okrepitvi preprečevanja korupcije (3. člen predloga direktive) in gradnji kulture integritete, kajti boj proti korupciji se začne s preprečevanjem in ustvarjanjem kulture integritete, ki ne dopušča korupcije. S predlagano direktivo se od držav članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, kot so kampanje obveščanja in ozaveščanja ter raziskovalni in izobraževalni programi, ter da civilno družbo in organizacije, ki delujejo v lokalnih skupnostih, spodbujajo k sodelovanju v protikorupcijskih prizadevanjih. Od njih se tudi zahteva, da zagotovijo ključna preventivna orodja, kot so odprti dostop do informacij javnega značaja, učinkovita pravila za razkritje in obvladovanje nasprotij interesov v javnem sektorju, učinkovita pravila za razkritje in preverjanje premoženja javnih uslužbencev ter učinkovita pravila, ki urejajo odnose med zasebnim in javnim sektorjem. Zagotavlja skladen sklop pravil za boljše spopadanje s korupcijo v EU ter izboljšanje usklajevanja ukrepov na nacionalni ravni in ravni EU.

Predlog bo tudi okrepil izvrševanje. Poročila o stanju pravne države so pokazala, da so učinkoviti sistemi kazenskega pravosodja s pravimi orodji za boj proti korupciji ključni za ohranjanje visokih standardov. Direktiva bo omogočila učinkovit boj proti korupciji po vsej EU in zagotovila minimalna pravila za spopadanje z zapleteno mrežo medsebojno povezanih dejavnosti, ki temeljijo na korupciji, prisotni v današnjih družbah. Obravnavala bo ključne dejavnike učinkovitega protikorupcijskega dela, med drugim zmogljivost, specializacijo in dostop do ustreznih preiskovalnih orodij, pa tudi ovire za učinkovito preiskovanje in pregon, kot so obremenjujoči in nepregledni postopki za odvzem imunitet ali prekratki zastaralni roki za kazniva dejanja korupcije.

Velik del predlaganih ukrepov je namenjen preiskovanju in pregonu korupcije. Iz predloga izhaja, da bi morale članice organom pregona zagotoviti vsa ustrezna orodja za preiskovanje korupcije. Obenem bi morale vzpostaviti učinkovit in pregleden postopek za odvzem imunitete v času preiskave korupcije. V skladu z direktivo bi uvedli še minimalna pravila glede zastaralnih rokov, ki bi omogočili dovolj časa za pregon korupcije.

Zadnji izmed treh glavnih elementov novega protikorupcijskega paketa pa je predlog za vzpostavitev posebnega režima sankcij skupne zunanje in varnostne politike za ukrepanje EU proti hudim korupcijskim dejanjem po vsem svetu.