Prijavitelji so posamezniki, ki Komisiji za preprečevanje korupcije ali drugemu pristojnemu organu podajo prijavo o ravnanju, za katerega verjamejo, da ima znake korupcije ali drugih nepravilnosti, ki so v pristojnosti Komisije. Na tej strani boste našli obrazec za oddajo prijave, vse pravice in pristojnosti po Zakonu o zaščiti prijaviteljev ter druge pomembne informacije, ki jih prijavitelj potrebuje pri oddaji prijave.
Obveščamo vas, da bo Komisija vašo prijavo obravnavala v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter vrstnega reda obravnave prijav, kot ga določa Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije, 28. člen (vrstni red obravnave):
Pri določanju vrstnega reda obravnave prijav in zadev, začetih na lastno pobudo (v nadaljnjem besedilu: zadeva), Komisija upošteva varovanje javnega interesa oziroma javne koristi.
Prednostno se obravnava zlasti zadevo: a) ki ima znake trajajočega ali ponavljajočega kršenja ZIntPK, b) ki je javno odmevna in ima znake protipravnega, nevestnega, neetičnega, nestrokovnega ali kako drugače očitno nepoštenega, nečastnega, negospodarnega ali neskrbnega ravnanja, c) pri kateri obstaja izrazita izpostavljenost korupcijskim in drugim tveganjem za protipravna ravnanja, d) v kateri so obravnavani najvišji predstavniki države, e) ki ima ali bi lahko imela velik pomen za krepitev integritete in preprečevanje korupcije, f) ki ima znake mednarodne korupcije ali g) v drugih primerih, ko tako odloči predsednik.
Zadeve, iz katerih izhaja potreba po zaščiti osebe ali po preprečitvi škodljivih posledic, in zadeve, začete na lastno pobudo, Komisija praviloma obravnava prednostno.
O prednostni obravnavi zadeve odloči predsednik. Predlog za prednostno obravnavo lahko ustno ali pisno poda tudi uslužbenec ali član senata. Uslužbenec za zadevo, ki se bo prednostno obravnavala, pripravi načrt aktivnosti.
O postopanju s prijavo vas bo Komisija po končanem postopku obvestila le, če boste to zahtevali. V tem primeru vas prosimo, da v prijavi navedete ustrezen kontakt, kamor vam bomo po končanem postopku posredovali obvestilo.
Prosimo vas, da se pri osebnem uveljavljanju pravic v postopkih Komisije, kot so vpogled v spis, dopolnitev vloge ipd., vnaprej naročite. Enako velja in je zaželeno tudi za kakršen koli drug osebni obisk oziroma posvet v času naših uradnih ur.
Postopek obravnave na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) se lahko začne:
na podlagi prijave pravne ali fizične osebe,
na lastno pobudo Komisije, ko ta zazna sum kršitve iz svoje pristojnosti (iz lastnih zaznav, iz medijev, pri obravnavi kakšne druge prijave in podobno), in zaradi vsebine oceni, da jo je treba obravnavati.
Komisija vsako (prejeto) prijavo skrbno prebere in preuči vsebino navedb, nato pa sprejme odločitev, ali iz vsebine prijave izhajajo sumi kršitev iz pristojnosti Komisije, torej sumi kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (sumi korupcije, kršitev integritete, nasprotja interesov, omejitev poslovanja, nezdružljivosti funkcij, lobiranja, omejitev in prepovedi sprejemanja daril, protikorupcijske klavzule itd.), ter v tem primeru nadaljuje postopek obravnave.
Komisija najprej ugotovi, ali iz navedb prijave izhaja sum kršitve iz pristojnosti Komisije. Glede na to, kakšne so ugotovitve predhodnega preizkusa, je možno dvoje:
Če prijava ne vsebuje suma kršitev iz pristojnosti Komisije, se zadeva zaključi s sklepom predsednika Komisije ali njegovega namestnika ter se obravnava prijave iz pristojnosti Komisije ne nadaljuje (obravnava prijave se zavrne ali zavrže). Če je za obravnavo prijavljenih kršitev pristojen drug organ, se opravi odstop prijave. Komisija o postopanju s prijavo prijavitelje obvešča na podlagi njihove prošnje;
Če je sum kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) razviden, gre prijava v nadaljnjo obravnavo oziroma v nadaljnji postopek – preiskavo
V primeru, ko iz prijave izhaja sum kršitev iz pristojnosti Komisije, se začne preiskava. Ko je na seji senata sprejeta odločitev o uvedbi preiskave, Komisija vse obravnavane osebe obvesti o uvedbi preiskave ter jih seznani z vsemi pravicami, ki jih imajo v postopku pred Komisijo. V tej fazi Komisija pridobiva dodatne informacije od oseb javnega in zasebnega sektorja, vzpostavi sodelovanje z drugimi pristojnimi organi, opravlja potrebne razgovore in zaslišanja obravnavanih oseb in morebitnih prič ter izvaja tudi dokaze, ki jih predlagajo obravnavane osebe.
ZIntPK sicer določa, da morajo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe javnega in zasebnega prava Komisiji na njeno obrazloženo zahtevo, ne glede na določbe drugih zakonov in ne glede na obliko podatkov, v določenem roku brezplačno posredovati vse podatke (tudi osebne) in dokumente, ki so potrebni za opravljanje zakonskih nalog Komisije. Če je naslovnik zahteve Komisije Banka Slovenije, izmenjava podatkov poteka skladno s pravom Evropske unije, ki ureja izmenjavo nadzornih in statističnih informacij ter varovanje poklicne skrivnosti, in z določbami predpisov, ki glede navedenih vsebin zavezujejo Banko Slovenije.
Faza preiskave je zaključena s pripravo osnutka odločitve Komisije.
Osnutek odločitve Komisija obravnava na seji senata, pri čemer so odločitve Komisije odvisne od vsebine zaključkov pri reševanju zadeve. Tako lahko Komisija zadevo zaključi na več načinov, odvisno tudi od tega, za sume katerih kršitev gre:
Sum korupcije: Če Komisija v okviru postopka zaradi suma korupcije zazna znake kaznivega dejanja, nemudoma vloži ovadbo. Postopek zaradi suma korupcije lahko Komisija z vložitvijo ovadbe zaključi, lahko pa izda in javno objavi tudi načelno mnenje, v katerem se na načelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij, ki omogočajo takšno ravnanje, ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Načelno mnenje lahko Komisija izda tudi, če ne zazna znakov kaznivega dejanja.
Sum kršitve integritete uradne osebe: Komisija izda ugotovitve o konkretnem primeru, ki vsebujejo opis dejanskega stanja, oceno kršitve uradne osebe z vidika krepitve integritete in v primeru ugotovljenih nepravilnosti pojasnilo, kakšno bi bilo pričakovano ravnanje. Osnutek ugotovitev o konkretnem primeru Komisija pošlje obravnavani uradni osebi, ki se lahko izjasni o navedbah glede dejanskega stanja.
Sumi kršitev drugih določb ZIntPK (glede protikorupcijske klavzule ter izjave o lastniški strukturi, zaščite prijavitelja, nezdružljivostu funkcij ter prepovedi dejavnosti ali članstva, sprejemanja daril, omejitev poslovanja, nasprotja interesov, prijave premoženjskega stanja ter nesorazmernega povečanja premoženja, lobiranja ter načrtov integritete): V primeru prekrškovnih določb za posamezne kršitve pooblaščena uradna oseba Komisije uvede prekrškovni postopek in odloči o prekršku. V primeru, če posamezne kršitve zakon ne opredeljuje kot prekršek, Komisija izvede ugotovitveni postopek, ki poteka v že omenjenih fazah, tj. predhodni preizkus in preiskava.
Odstop prijave v reševanje drugemu pristojnemu organu: To stori, kadar reševanje prijave pokaže, da gre v obravnavanem primeru (tudi) za sum kršitve iz pristojnosti drugih organov.
Priporočila organom: To Komisija stori, če zazna, da obstajajo korupcijska tveganja; subjektom se izda priporočilo, kako ta tveganja v prihodnje upravljati.
Zaključek zadeve z ustavitvijo postopka: če zaključki reševanja prijave ne potrdijo kršitev iz pristojnosti Komisije, kot tudi ne kakršnihkoli drugih kršitev izven njenih pristojnosti, Komisija sprejme odločitev o ustavitvi postopka in zadevo arhivira.
Komisija namenja posebno pozornost rednemu, celovitemu in objektivnemu obveščanju splošne in strokovne javnosti o svojem delu, pri čemer ob interesu javnosti upošteva tudi varovanje integritete organa, interese postopkov pred Komisijo in pred drugimi pristojnimi organi, zaščito prijaviteljev ter dostojanstvo in pravice oseb v postopkih Komisije.
Komisija lahko javno objavi ugotovitve in druge odločitve, ki se nanašajo na omejen krog uradnih oseb, in sicer na funkcionarje, uradnike na položaju, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja ali na pravno osebo. Ugotovitve lahko Komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu.
V povezavi s prekrškovnimi odločbami lahko Komisija z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitve ZIntPK, po pravnomočnosti odločbe o prekršku, ki se nanaša na funkcionarja, odločitev predstavi javnosti z objavo, ki obsega podatke o kršitelju, kršitvi in izrečeni sankciji. Objava je na spletni strani dostopna pet let.
Zakon o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; ZZPri), ki je začel veljati 22. 2. 2023, celovito in sistematično ureja področje prijave in obravnave kršitev, zaznanih v delovnem okolju, in zaščito prijaviteljev v primeru povračilnih ukrepov delodajalca. Z omenjenim zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 10. 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.
Zakon uvaja sistem vzpostavitve notranjih in zunanjih poti za prijavo kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, za katere so posamezniki izvedeli v okviru svojega delovnega okolja, ter zaščitne in podporne ukrepe za preprečitev ali odpravo povračilnih ukrepov, ki so jih prijavitelji deležni zaradi podane prijave.
Kdo je prijavitelj, ki je zaščiten v skladu z ZZPri?
Prijavitelj ali prijaviteljica je fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, pridobljene v svojem delovnem okolju.
Delovno okolje je sedanje ali preteklo delovno in podobno razmerje v zasebnem ali javnem sektorju, v okviru katerega posameznik pridobi informacije o kršitvi in v okviru katerega bi lahko tak posameznik utrpel povračilne ukrepe, če bi tako kršitev prijavil.
Delovno in podobno razmerje je delovno razmerje, lahko pa tudi razmerje zunaj delovnega razmerja, če gre za prostovoljstvo, pripravništvo, vajeništvo, pogodbeno delo, študentsko delo, sodelovanje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravljanje funkcije, izvrševanje upravičenj, nalog in pooblastil delničarja, člana nadzornega ali upravnega organa subjekta, kot tudi vsako drugo sodelovanje v dejavnosti pravne ali fizične osebe, ki jo izvajajo samozaposlene osebe na podlagi pogodbe, ali delo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali se je razmerje že končalo, ali se šele vzpostavlja s postopkom zaposlovanja oziroma s pogajanji pred podpisom pogodbe.
Prijavitelj je do zaščite po ZZPri upravičen, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične, in je podal notranjo prijavo, zunanjo prijavo ali javno razkril informacije o kršitvah v skladu z določbami ZZPri.
Vse o zaščiti prijaviteljev in ZZPri je na spodnji povezavi.