Izjava o lastniški strukturi 

Organi in organizacije javnega sektorja, ki so zavezanci za javno naročanje, so dolžni pred sklenitvijo pogodb o nabavi blaga ali storitev od ponudnika pridobiti izjavo o njegovi lastniški strukturi. Pridobljeni podatki o lastništvu javnemu sektorju omogočajo, da preveri, ali pri sklepanju, izvajanju ali nadzoru pogodbe sodelujejo osebe, ki so v nasprotju interesov oziroma ali se pogodba sklepa z osebo, za katero veljajo omejitve poslovanja. 

⇒ Za natančnejše informacije v zvezi z izogibanjem nasprotju interesov glej 37. in naslednje člene Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Določbe o izločitvah kot načinu ukrepanja za preprečitev nastanka nasprotja interesov vsebujejo številni drugi zakoni (Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o gospodarskih družbah ipd.).  

⇒ Za natančnejše informacije v zvezi z omejitvami poslovanja glej 35. in 36. člen ZIntPK. 

V izjavi morajo biti navedene vse fizične osebe, ki so lastniki ponudnika. Pri tem gre za osebe, ki so neposredni družbeniki ponudnika, kot tudi za osebe, ki so družbeniki drugih družb, ki so s ponudnikom lastniško povezane (posredni lastniki). 

V kolikor so podatki v izjavi, ki jo poda ponudnik, neresnični, je sklenjena pogodba nična, kar pomeni, da ne ustvarja pravnih učinkov. 

Opustitev dolžnosti pridobitve izjave o lastniški strukturi pomeni storitev prekrška. Enako velja, če Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) zahteva predložitev izjave o lastniški strukturi, pa zavezanec zahteve Komisije ne izpolni. 

⇒ Za natančno opredelitev prekrškov glej tretji odstavek 77. člena in 78. člen ZIntPK. 

Pri pripravi izjave o lastniški strukturi, si lahko pomagate z vzorcem, ki ga je pripravila Komisija. 

Protikorupcijska klavzula 

Pogodbe, pri katerih sklepanju, izvajanju ali nadzoru pride do podkupovanja predstavnikov javnega sektorja, so nične, kar pomeni, da ne ustvarjajo pravnih učinkov. Navedeno pravilo je poznano pod izrazom protikorupcijska klavzula in je v prvem odstavku 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije nekoliko natančneje opredeljeno takole: 

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za: 

  • pridobitev posla ali 

  • za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali 

  • za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali 

  • za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku zastopniku, posredniku; 

je nična. 

Organi in organizacije javnega sektorja so dolže osebe, ki z njimi sklepajo posle, na ničnost pogodbe v primeru podkupovanja opozoriti, in sicer tako, da v besedilo vseh pogodb o nabavi blaga, storitev ali del nad 10.000 evrov brez DDV vključijo zgoraj citirano besedilo protikorupcijske klavzule. Vključitev klavzule v pogodbe zasleduje predvsem cilj ozaveščanje, saj je tudi brez njene vključitve pogodba v primeru podkupovanja nična. 

V izjemnih primerih, ko vključitev protikorupcijske klavzule ni možna ali primerna, lahko organ ali organizacija javnega sektorja Komisijo zaprosi, da odobri sklenitev posamezne pogodbe brez vključitve protikorupcijske klavzule. Komisija o tem odloči v upravnem postopku, svojo odločitev pa javno objavi na spletnih straneh. Če to predlaga vlagatelj in Komisija oceni kot primerno, se objavo dovoljenja odloži do sklenitve pogodbe. 

V primeru, ko se organ ali organizacija javnega sektorja seznani s sumom, da je pri sklepanju določene pogodbe prišlo do podkupovanja, mora pričeti s postopkom ugotavljanja pogojev ničnosti. Slednje predvsem pomeni, da mora preučiti in zavarovati obstoječo dokumentacijo in na podlagi lastnih zaključkov o obstoju korupcije prenehati z izvrševanjem pogodbe oziroma zahtevati vrnitev že izvedenih dajatev. 

Opustitev vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbo predstavlja storitev prekrška. Enako velja, če organizacija ne izvede postopka ugotavljanja pogojev ničnosti, po tem, ko sama zazna sum korupcije ali ko jo na to opozorijo Komisija ali drugi organi, kot tudi, če organizacija Komisiji zaradi preverjanja upoštevanja določb o protikorupcijski klavzuli ne posreduje pogodb, ki jih je Komisija od nje zahtevala. 

⇒ Za natančno opredelitev prekrškov glej tretji odstavek 77. člena in 78. člen ZIntPK.