Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni neločljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in nadzorom nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev. Temu primerno pravila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) o nadzoru nad premoženjskim stanjem zavezujejo širok krog zavezancev. 

Kdo mora Komisiji poslati seznam zavezancev 

Komisiji so dolžni posredovati seznam zavezancev (po četrtem odstavku 41. člena ZIntPK): 

  • organi ali organizacije javnega sektorja, pri katerih delujejo zavezanci, 

  • naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, 

  • vlada oziroma državni zbor za državljane Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora. 

Seznami zavezancev (elektronski obrazec za prijavo in odjavo zavezanca) morajo biti ažurirani. Vsaka sprememba mora biti Komisiji sporočena v 30 dneh od njenega nastanka, razen za osebe, odgovorne za javna naročila. Drugačna ureditev velja za naročnike, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, saj ti Komisiji posredujejo seznam zavezancev (osebe, odgovorne za javna naročila) do 31. januarja za preteklo leto. 

Seznami vsebujejo naslednje podatke zavezancev: osebno ime, EMŠO, davčno številko zavezanca, funkcijo oziroma položaj, datum nastopa oziroma prenehanja funkcije oziroma položaja in naslov stalnega bivališča. 

Organ oziroma naročnik prijavi seznam zavezancev – prijava zavezanca/odjava zavezanca. 

Kdo so zavezanci za prijavo premoženja 

  • poklicni funkcionarji, 

  • člani državnega sveta, 

  • nepoklicni župani in podžupani (ne pa tudi občinski svetniki), 

  • uradniki na položaju – to so generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, osebe s posebnimi pooblastili v Banki Slovenije, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav, 

  • poslovodne osebe – to so direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pravnih oseb, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, javnih podjetij, gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, 

  • osebe, odgovorne za javna naročila – to so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti; za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku; 

  • uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov javnih naročil, 

  • člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, 

  • državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in katerih dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo. 

Drugi veljavni predpisi širijo nabor zavezancev za prijavo premoženjskega stanja na: 

  • člane upravnega odbora DUTB (9. člen Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in spremembe), 

  • člane uprave SDH, člane nadzornega sveta SDH, prokuriste SDH, pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, člane uprav, člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv (62. člen Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in spremembe), 

  • direktorja Agencije in člane strokovnega sveta (500. člen Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in spremembe)), 

  • poslovodne osebe SIDG (17. člen Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16), 

  • izredne upravitelje (141. člen Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21)), 

  • člane organov vodenja in nadzora Študentske organizacije Slovenije in njenih organizacijskih oblik ter pravnih oseb, v katerih imajo Študentska organizacija Slovenije ali njene organizacijske oblike prevladujoč vpliv (3. člen Zakona o spremembah Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 59/19)). 

Dolžnost poročanja premoženjskega stanja ob nastopu in prenehanju 

Zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila) preko portala e-Uprava poročajo podatke o premoženjskem stanju v celoti Komisiji takoj oziroma v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije oziroma dela ter leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela. 

Za oddajo obrazca je potrebno ustrezno digitalno potrdilo ali drug način zagotovitve elektronske identitete, ki ga podpira portal eUprava. 

Dolžnost poročanja sprememb premoženjskega stanja

Zavezanec mora Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka 42. člena ZIntPK (osebno ime, funkcija ali delo, podatke o drugih funkcijah oziroma dejavnostih) sporočiti v roku 30 dni po nastanku spremembe, vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. 

Pri enotah premoženja se sprememba premoženja skladno z drugim odstavkom 42. člena ZIntPK prijavi le, če presega določeno vrednost. Zavezanec je tako kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 evrov. V primeru, da zavezanec nima sprememb oz. jih ima pod pragom, o njih ne poroča. 

Sporočanje sprememb se izvede preko portala e-Uprava, obrazec pa vsebuje tudi možnost navedbe razloga povečanja premoženja. Za oddajo obrazca je potrebno ustrezno digitalno potrdilo ali drug način zagotovitve elektronske identitete, ki ga podpira portal eUprava. 

Poročanje oseb, odgovornih za javna naročila 

Osebe, odgovorne za javna naročila, poročajo Komisiji podatke o premoženjskem stanju na dan 31. decembra do 31. januarja za preteklo leto, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja, kot je opredeljen v 10. točki 4. člena ZIntPK, in prav tako preko portala e-Uprava. Za oddajo obrazca je potrebno ustrezno digitalno potrdilo ali drug način zagotovitve elektronske identitete, ki ga podpira portal eUprava. 

Po obdobjih so se zaradi spreminjanja ZIntPK mejne vrednosti spreminjale (kdo se šteje za osebo, odgovorno za javna naročila): 

Od 17. 11. 2020 je določena ocenjena vrednost v 10. točki 4. člena ZIntPK, in sicer: 

  • ocenjena vrednost posameznega naročila je enaka ali višja od 100.000 evrov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. 

Mejne vrednosti pred 17. 11. 2020 (kliknite za razširitev): 

Javna objava podatkov 

Z namenom krepitve transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij so v skladu z določbami novele ZIntPK-C podatki o spremembah premoženjskega stanja poslancev državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, članov sveta Banke Slovenije, funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika ter sodnikov ustavnega sodišča javno dostopni na spletni strani Komisije ves čas trajanja njihovega mandata in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije.  

Z 31. 12. 2021 je bilo zavezancem na portalu eUprave omogočeno poročanje sprememb premoženjskega stanja na novih elektronskih obrazcih, ki so vsebinsko in tehnično oblikovani tako, da omogočajo tudi javno objavo podatkov. Do vzpostavitve informacijskega sistema za avtomatizirano objavo v okviru aplikacije Erar se podatki objavljajo na spletni strani Komisije.  

VPRAŠANJA IN ODGOVORI 

Za morebitna dodatna vprašanja in pojasnila smo dosegljivi na telefonski številki 01/400-5710 in na elektronskem naslovu anti.korupcija@kpk-rs.si. 

Nekatera vprašanja v zvezi s premoženjskim stanjem in drugimi instituti, ki se razprostirajo od precej splošnih do zelo konkretnih, lahko najdete na spodnji povezavi. Nabor vprašanj in odgovorov bomo sproti dopolnjevali.