Nasprotje interesov

Po določbah ZIntPK med družinske člane sodijo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. 

Osebni stiki so zlasti stiki med posamezniki, ki so zasebnopravne narave in o (kvaliteti) katerih se osebe same individualno odločajo ter niso objektivno vnaprej podano dejstvo.  

Poslovni stiki se zlasti dogajajo pri opravljanju dela oziroma v zvezi z nalogami, funkcijami ali obveznostmi, za katere je posameznik zadolžen ali pristojen v okviru svoje službe, angažiranja v pravnih subjektih ali poslovni dejavnosti. Za poslovne stike se štejejo tudi stiki med sodelavci, ki so omejeni izključno na službeno komunikacijo in ne dosegajo ravni osebnih stikov. Nadalje se šteje, da je v poslovnem razmerju (stiku) z določenim subjektom tudi oseba, ki je pri tem subjektu zaposlena oziroma opravlja dela oziroma funkcije na podlagi pogodbe, zakona, statuta, članstva itd. V okviru omenjenega se kot poslovni stik šteje tudi kakršen koli drug odnos med pravnimi subjekti in z njimi povezanimi fizičnimi osebami, npr. članstvo v društvu.  

Politični stiki so zlasti stiki med posamezniki, ki se dogajajo pri dejavnosti političnih strank ali list in njihovem medsebojnem odnosu v boju za prevzem ali ohranitev oblasti. 

Več o definicijah določenih pojmov je v Sistemskem pojasnilu o nasprotju interesov. 

Kdaj lahko govorimo o nasprotju interesov? 

Nasprotje interesov je izkazano tedaj, ko zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob tem mora presoja videza, ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, temeljiti na realnih oziroma opredmetenih (pred)postavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi in odločevalsko močjo oziroma pozicijo uradne osebe v konkretnem primeru. 

Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera. 

Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov, so predlaganje sebe in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakorkoli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva in sklepajo zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko. 

Koga zavezujejo določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov? 

Določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov zavezujejo uradne osebe, med katere ZIntPK prišteva funkcionarje, uradnike na položaju in druge javne uslužbence, uslužbence, zaposlene v Banki Slovenije, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. 

V primeru, da posameznik nima statusa uradne osebe, se za presojo o obstoju nasprotja interesov ne uporabljajo določbe ZIntPK, temveč drugi zakonski ali podzakonski predpisi in/ali etični kodeksi. 

Določbe zakona, ki veljajo za uradne osebe, se uporabljajo tudi za osebe, ki jih subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanje člane komisij, sveta, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar ti opravljajo javne naloge oziroma naloge iz delovnega področja subjekta javnega sektorja. 

Kako ravnati v primeru okoliščin nasprotja interesov? 

Dolžnost izogibanja nasprotju interesov je odgovornost uradne osebe oz. osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, saj sama najprej zazna in prepozna okoliščine nasprotja interesov. 

Uradna oseba mora takoj, ko ugotovi obstoj okoliščin nasprotja interesov, prenehati z delom v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, ter o izločitvi in okoliščinah nasprotja interesov najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti svojega nadrejenega oziroma predstojnika. 

Nadrejena oseba oziroma predstojnik čim prej, najkasneje pa v petih dneh od prejema obvestila, obrazloženo odloči, ali se uradno osebo izloči iz postopka obravnave in odločanja o zadevi ali naj oseba nadaljuje z delom. Zoper to odločitev ni pravnega sredstva. Kadar je uradna oseba del kolektivnega organa, o njeni izločitvi v roku in na način iz prejšnjega stavka odloči ta organ. 

Uradna oseba pri odločanju o lastni izločitvi ne sme sodelovati. Del odgovornosti glede odločanja uradne osebe v situacijah, ki jih bremenijo okoliščine nasprotja interesov, se torej prenese na predstojnika uradne osebe (oziroma na kolektivni organ, če je uradna oseba del kolektivnega organa), ki lahko tudi presodi, da uradna oseba – kljub nasprotju interesov – nadaljuje z delom v zadevi. V tem primeru ji lahko naloži obvezujoče (in obrazložene) usmeritve za ravnanje in odločanje, pri čemer mora seveda zasledovati javni interes. 

Nadrejena oseba oziroma predstojnik ali kolektivni organ sprejeto odločitev v petih dneh po njenem sprejemu posreduje Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija). 

Če nadrejena oseba oziroma predstojnik ali kolektivni organ o izločitvi ne odloči v roku iz drugega odstavka tega člena ali če uradna oseba nima nadrejene osebe oziroma predstojnika, uradna oseba o obstoju okoliščin nasprotja interesov v petih dneh obvesti Komisijo. Komisija v petih dneh od prejema obvestila odloči o obstoju oziroma neobstoju nasprotja interesov in o tem, na kakšen način se nasprotju interesov izogniti. 

Če obstaja sum, da je pri uradnih ravnanjih določene uradne osebe obstajalo nasprotje interesov, lahko Komisija v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj uradne osebe tudi sama uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov in posledic tega nasprotja. 

Ob tem je treba posebej poudariti, da določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov veljajo za vse uradne osebe po tem zakonu, razen kadar je izločitev uradne osebe urejena z zakonom, ki ureja kazenski postopek, z zakonom, ki ureja pravdni postopek, z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, ali z drugim zakonom, ki ureja izločitev iz odločanja v pravnem postopku. 

Prekrški 

• Opustitev izločitve iz postopka obravnave in odločanja v zadevi, v kateri je  uradna oseba ugotovila obstoj okoliščin nasprotja interesov, in opustitev pisnega obveščanja nadrejenega ali predstojnika o obstoju nasprotja interesov ali možnosti, da bi do njega prišlo. Če uradna oseba nima nadrejenega ali predstojnika, mora o tem obvestiti Komisijo. 

• Opustitev dolžnosti uradne osebe, da obvesti Komisijo o okoliščinah iz petega odstavka 38. člena ZIntPK (če nadrejeni, predstojnik ali kolektivni organ ni odločil o izločitvi uradne osebe v predvidenem roku, ali če uradna oseba nima nadrejenega ali predstojnika). 

• Odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja se v nasprotju z drugim odstavkom 38. člena ZIntPK uradne osebe ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi. 

• Odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja Komisiji v skladu s četrtim odstavkom 38. člena ZIntPK ne posreduje sprejete odločitve, iz katere izhaja, da lahko uradna oseba nadaljuje z delom v zadevi. 

Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki se v nasprotju z določbo prvega odstavka 38. člena tega zakona ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi, in pisno ne obvesti nadrejenega oziroma predstojnika, ali v nasprotju z določbo petega odstavka 38. člena tega zakona ne obvesti Komisije. 

Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, če se v nasprotju z drugim odstavkom 38. člena tega zakona uradne osebe ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi ali Komisiji v skladu s četrtim odstavkom 38. člena tega zakona ne posreduje sprejete odločitve, iz katere izhaja, da lahko uradna oseba nadaljuje z delom v zadevi.